Fenomen Kurz

Uroš Esih Uroš Esih
16.02.2019 05:32

Simbol za hiter vzpon mladega politika v sam vrh nacionalne politike v državi z dolgo demokratično zgodovino je avstrijski kancler Sebastian Kurz.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Kurz je postal v Evropi, tudi pri nas, simbol skrbno načrtovane vzgoje in razvoja zelo mladega liderja. Že pri rosnih šestnajstih letih se je Kurz zapisal politiki, ko se je leta 1986 rojeni Dunajčan včlanil v konservativno Ljudsko stranko. Tam je leta 2009 z 99 odstotki glasov postal predsednik podmladka Ljudske stranke, leta 2012 je za to funkcijo prepričal že vse delegate in je dobil sto odstotkov glasov.
Kurz je svojo politično funkcionarsko pot začel leta 2011 kot državni sekretar za integracijo. Dve leti kasneje, ko je bil star 27 let, je postal najmlajši zunanji minister v zgodovini Avstrije, bil pa je tudi najmlajši zunanji minister v EU. V času odmevnega ministrovanja je julija 2017 prevzel vodenje Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), že čez tri mesce pa je stranka pod njegovim vodstvom zmagala na avstrijskih parlamentarnih volitvah z 31,6 odstotka glasov. Še dva meseca kasneje je čudežnemu dečku evropske konservativne politike uspelo oblikovati vlado, ki je prisegla decembra 2017. Z 31 leti je Kurz postal najmlajši predsednik vlade na svetu.
Kurz sicer spretno krmari med čermi politike. Kot državni sekretar za integracijo se je prefrigano izogibal vsem vprašanjem o begunski politiki, češ da je odgovoren le za integracijo ljudi, ki so azil že dobili. Kot zunanji minister je tedaj, ko je še vsa Evropa skeptično zrla na rezilnožično ograjevalno politiko madžarskega premiera Viktorja Orbana, to politiko izrecno pohvalil in šel kmalu v akcijo, da se tako imenovana balkanska begunska pot zapre. Ob meteorskem političnem vzponu Kurz skrbno pazi, da o njegovem siceršnjem, to je privatnem življenju mediji ne vedo prav veliko.
V Sloveniji se pogosto zastavlja vprašanje, kdo je slovenski Kurz. Najpogostejši odgovor je Matej Tonin (34), ki je po lanski januarski menjavi generacij na vrhu Nove Slovenije postal najmlajši predsednik katere od tradicionalnih parlamentarnih strank. Tonin opaža, da je hitrost sprememb v politiki izjemna, rezultat sprememb pa je, da se vrata v politiki mlajšim generacijam odpirajo precej prej kot v preteklosti: "Še 20 let nazaj je bilo nepredstavljivo, da bi odgovornost za vodenje države prevzemali tridesetletniki."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.