Elizabeta Planinšič
Časovni standard za reševanje družinskih zadev je šest mesecev in sodišča v praksi okoli 70 odstotkov primerov rešijo v tem roku.
Šest let je minilo, odkar je v celoti začel veljati družinski zakonik, s katerim so se pristojnosti odločanja v družinskih zadevah in s tem tudi odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka v celoti s centrov za socialno delo selila na sodišča.
Sodišča so z zakonikom začela voditi več kot 20 novih postopkov, sodni postopek pa je, opozarjajo v sodstvu, drugačen od upravnega, ki so ga prej vodili centri za socialno delo. V teh šestih letih (zakonik je sicer začel veljati že leta 2017, a je večina določb imela dvoletno prehodno obdobje) pa so se s spremenjeno vsebino in načinom sojenja pojavile tudi težave. Ena od težav, na katero se je opozarjalo že ob sprejemanju in uveljavitvi družinskega zakonika, so seveda izvedenci. Teh je namreč preprosto premalo - in to že vrsto let, bistvenih sprememb pa do zdaj še ni bilo.
Sodni svet, ki se je že pred leti aktivno vključil v obravnavo področja družinskega sodstva, je pred dnevi sprejel izjavo, v kateri je - kot za Večer pojasnjuje predsednica sodnega sveta, mariborska odvetnica dr. Urška Kežmah - izpostavil probleme, ki so jih sodniki izpostavili tudi ob izobraževanju družinskih sodnikov. "Družinski sodniki, ki odločajo v družinskih zadevah na prvostopnih sodiščih, so prepoznali tako organizacijske težave (neenotno organizacijsko ureditev, različno evidentiranje - vodenje različnih vpisnikov ter označb zadev po okrožnih sodiščih v državi, neustrezno vrednotenje opravljenega dela sodnikov ...) kot sistemske pomanjkljivosti, ki bistveno otežujejo njihovo delo.
Sodišča so z zakonikom začela voditi več kot 20 novih postopkov, sodni postopek pa je, opozarjajo v sodstvu, drugačen od upravnega, ki so ga prej vodili centri za socialno delo. V teh šestih letih (zakonik je sicer začel veljati že leta 2017, a je večina določb imela dvoletno prehodno obdobje) pa so se s spremenjeno vsebino in načinom sojenja pojavile tudi težave. Ena od težav, na katero se je opozarjalo že ob sprejemanju in uveljavitvi družinskega zakonika, so seveda izvedenci. Teh je namreč preprosto premalo - in to že vrsto let, bistvenih sprememb pa do zdaj še ni bilo.
Sodni svet, ki se je že pred leti aktivno vključil v obravnavo področja družinskega sodstva, je pred dnevi sprejel izjavo, v kateri je - kot za Večer pojasnjuje predsednica sodnega sveta, mariborska odvetnica dr. Urška Kežmah - izpostavil probleme, ki so jih sodniki izpostavili tudi ob izobraževanju družinskih sodnikov. "Družinski sodniki, ki odločajo v družinskih zadevah na prvostopnih sodiščih, so prepoznali tako organizacijske težave (neenotno organizacijsko ureditev, različno evidentiranje - vodenje različnih vpisnikov ter označb zadev po okrožnih sodiščih v državi, neustrezno vrednotenje opravljenega dela sodnikov ...) kot sistemske pomanjkljivosti, ki bistveno otežujejo njihovo delo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
