(DNEVNIK) Tanja Angleitner Sagadin: Večjega projektnega kaosa še nisem doživela

/ PETEK, 8. DECEMBER

Ura je 2.30, ko parkiram na domačem dvorišču. Dolga je bila pot iz Dublina preko Dunaja v Maribor. A kaj, ko ti nizkocenovniki pogosto zamujajo, predvsem na zadnjem večernem letu v domačo bazo. Imam pa srečo, da sem že doma, saj se bo Tatjana še vsaj eno uro vozila na Kozjansko. (…) Noč je bila kratka, dopoldne sem že v pisarni pri računalniku. Kratek sestanek z Mojco, ki je glavna za tiskovno konferenco naslednji četrtek, pa s Tadejem glede projektov. Vmes pa že klic iz Francije. Romain je nacionalni predstavnik Francije v evropskem združenju hotelirskih in turističnih šol AEHT, katerega podpredsednica sem. Skupaj smo tudi v projektu Erasmus+ na temo zero waste, sedaj predlaga, da bi vsebine predstavili na strokovnem posvetu, ki ga bo VSGT organizirala pod okriljem AEHT naslednje leto v Mariboru - boj proti živilskim odpadkom v povezavi z naprednimi tehnologijami. Zakaj pa ne, tako imamo zagotovljeno udeležbo vsaj štirih držav. Pripravljam si gradivo za ponedeljek, ko bomo na Državnem svetu v Ljubljani debatirali o transnacionalnem izobraževanju. To v Sloveniji še ni urejeno po vsej vertikali vzgoje in izobraževanja - višje strokovne šole so namreč bile "pozabljene".

/ SOBOTA, 9. DECEMBER

Jutranja kava z Jurčkom, predsednikom Slovensko-ameriškega poslovnega združenja SABA. Narediva analizo našega gostovanja v ZDA pred nekaj tedni, sočasno pa prevetriva potencialne nove skupne projekte. Nato se dobim še z Jernejo, kratek povzetek včerajšnjega dogajanja v Ljubljani, ko je bila na zaključnem srečanju MOVIT-a (Zavod za razvoj mobilnosti mladih). Pomembno, da smo zraven, saj nam je MOVIT sofinanciral letošnji največji mednarodni dogodek, ki ga je gostila VSGT: aprilski Youth Parliament (Evropska posvetovalnica mladih). Cel teden smo gostili več kot 40 udeležencev iz 26 šol in 15 držav AEHT in jih ob pomoči dijakov II. gimnazije Maribor vodili skozi debate na temo zelenih veščin in kadrovskega priseljevanja delavcev v gostinsko-turistični industriji.

/ NEDELJA, 10. DECEMBER

Dopoldne preživim pri prebiranju elektronske pošte. V ponedeljek zjutraj smo namreč štiri zaposlene VSGT v sklopu projekta ForestWell šle za štiri dni na Irsko. Na tovrstnih partnerskih sestankih je časa samo za najnujnejše mejle, vse ostalo te počaka. In zato je nedelja čas, da se pospravi administracija za nazaj in pripravijo aktivnosti za naprej. Tudi ponedeljek bo pester.

/ PONEDELJEK, 11. DECEMBER

Jutranja pot v prestolnico je, zanimivo, minila brez večjih zastojev. Ne pomnim ponedeljka, ko bi potrebovala samo eno uro in 20 minut do centra mesta. Čas za kavo z mariborsko delegacijo. Ob 10. uri začnemo javno razpravo o Pobudi za spremembe Zakona o višjem strokovnem izobraževanju. Po pozdravnem nagovoru predsednika Državnega sveta Lotriča je na vrsti državni svetnik Aleš Pulko, ki predstavi pomen diplomantov višjih strokovnih šol za razvoj malih in srednje velikih podjetij. Višje strokovne šole smo v slovenskem prostoru prisotne že 25 let. Skoraj 50 nas je, od tega 28 javnih, pove naš predsednik Egon. Že vrsto let imamo krovno organizacijo, Skupnost višjih strokovnih šol, ki si preko svojega upravnega odbora prizadeva za izboljšanje položaja šol in večje priznavanje. Želimo, da bi nas vsi videli kot pomembnega partnerja. Na vseh višjih strokovnih šolah nas je več kot 10.000 študentov, 18 odstotkov od celotne študentske populacije. Žan izpostavi naš deprivilegiran položaj tako na področju transnacionalnega izobraževanja kot tega, da za višje šole ne obstaja niti register o izvajanju mednarodnih programov, kar pomeni, da za tujino ne obstajamo. Smo pa izjemno aktivni, in če pogledam VSGT, sta internacionalizacija in mednarodno sodelovanje za nas izjemnega pomena. V Sloveniji je okrog 90 institucij terciarnega izobraževanja, od šestih univerz do fakultet, akademij, institutov in že prej omenjenih višjih strokovnih šol. VSGT kot samostojni zavod pa je na področju Erasmus+ mobilnosti že vrsto let med najuspešnejšimi petimi v Sloveniji (zahvala Mitji v mednarodno pisarno). Palček med velikimi univerzami. Izjemno aktivni smo tudi na področju Erasmus+ KA2 (strateška partnerstva), saj trenutno sodelujemo v kar petih projektih s partnerji, vse od Portugalske, Malte do Islandije, Irske in Finske. Pa vse ostalo vmes. Upam, da bo ta pobuda uspešna tako za šole kot za naše študente. Ko teče debata o internacionalizaciji, sem obvezno zraven. Po duši in srcu, saj sem tudi sama skoraj enajst let živela, študirala in delala v tujini. Tukaj smo si na nivoju Skupnosti višjih strokovnih šol Slovenije zelo enotni: našim študentom in diplomantom želimo omogočiti enak status, kot ga imajo študenti na visokih šolah, med drugim zagotoviti pravno podlago za izvajanje tujih višješolskih strokovnih programov skladno s Kodeksom dobre prakse transnacionalnega izobraževanja; omogočiti, da se slovenski državljani izobražujejo po mednarodnih programih, preprečiti diskriminatorno obravnavo študentov, ki se izobražujejo po tujih višješolskih programih; zagotoviti skladnost zakona s Pogodbo o delovanju Evropske unije in še marsikaj. Vidim, da je čas za novo kavo, da se pomirim, a ne za dolgo. Večerni klic sina: "Mami, pridi po mene na trening. Zob sem si zlomil."

/ TOREK, 12. DECEMBER

Urgentno reševanje zlomljenega zoba. Tistega najbolj vidnega, enkice zgoraj. Po eni uri je kot nov. Sin in zob, samo gristi ne bo smel nekaj časa. Vidim, da bomo doma spet povečali zaloge čokolina, čeprav mi ni jasno, kako bom s to čokoladno kašo količinsko napolnila želodček rastočega 16-letnika s številko čevljev 47. Vse ostalo morda pasirano (tako mu lahko končno uturim zelenjavo, ki ni najvišje na njegovi prioritetni listi)? Ostanek dopoldneva sestankujemo: polni se urnik tekmovanj v spomladanskem delu, do konca tedna jih moramo uskladiti, da bo Katja lahko začela pripravljati urnik za naslednji semester. Preverjamo potrditve za tiskovno, in ker virusna obolenja klestijo tudi na Cafovi, si ostali (zdravi in prisotni) razdelimo naloge za četrtek, vključno s pisanjem sporočila za javnost. Z Jernejo in Tatjano naredimo še povzetek srečanja ForestWell na Irskem. Zapisnik je narejen in poslan partnerjem, mi pa že načrtujemo nove aktivnosti za april 2024. Del projekta, katerega vodilni partner smo, vključuje posaditev dreves. Naša prva aktivnost pred dvema tednoma je naletela na veliko odobravanje javnosti. V Botaničnem vrtu v Pivoli smo skupaj s študenti prvih letnikov posadili 15 dreves, sočasno pa z drugimi letniki na Slomškovem trgu ob izdatni pomoči glavnega mariborskega hortikulturnika Boruta Ambrožiča in Karin Bejo iz Nigrada omogočili postavitev označitvenih tabel na izjemna drevesa pred rektoratom Univerze in SNG-jem. Naslednja drevesna akcija je že ta petek, ko bomo drevesa pod okriljem MKC-ja sadili na prenovljenem Lentu. Zelenih sprehodov po Mariboru bo tako vedno več, naslednje leto pa bomo v gozdove postavili še druge izobraževalne vsebine.

/ SREDA, 13. DECEMBER

Spet se zumiram. Spletno sestankovanje z različnimi Erasmus+ projektnimi skupinami. Javlja se Jacinta iz Galwaya, da bo treba do konca naslednjega tedna za projekt EcoSME v DropBox naložiti vse prevode gradiv, saj jih moramo januarja objaviti na spletni strani. Španski partner potrebuje en teden, da pregleda postavitve, fonte in drugo. Na tem projektu nam Irci tedensko dihajo za ovratnik. Kratek update od Tatjane za ImDiPet, katerega vodijo Francozi. Večjega projektnega kaosa še nisem doživela. Vodilni partner je v dveh letih zamenjal pet ljudi, menda so mu vsi pobegnili in nikoli ni bilo prave primopredaje med njimi. Projekt se je uradno zaključil avgusta tega leta, papirologiji pa ni konca. Vsi si bomo oddahnili, ko ga končno odkljukamo. WeSkill lepo teče, kolikor se pač da, glede na to, da je vanj vključenih 19 partnerjev, vodijo nas pa Bolgari. Še en zoom s Cornelio iz FH Wien, tuhtava o manjšem partnerstvu med Dunajem in Mariborom. Do 20. 12. pa moramo zaključiti tudi Youth Parliament. Vse pod kontrolo, to je najlepše. Zdaj pa akcija, tedna še ni konec. Mali petek in pravi petek bosta ubijalska.

/ ČETRTEK, 14. DECEMBER

Danes rabim frizuro, no, malo lepšo kot običajno, saj me čaka več dogodkov. Srečanje z novinarji se uradno začne ob 10. uri, prvi prihajajo že ob 9.30. Predstavljamo naše dosežke, medalje študentov s tekmovanj doma in v tujini, uspešne projekte, dogodke. Šola praznuje 25 let, in ker smo po duši in srcu gostitelji, ne praznujemo z enim dogodkom, temveč s 25 dogodki za 25 let. Polovico smo jih organizirali letos, ostali sledijo do konca maja 2024. Dva ključna mednarodna pod okriljem združenja AEHT: Youth Parliament aprila letos, drugi bo pa maja 2024. Kako velik? Še ne vemo, ker čakamo na rezultate evropskega projekta, ki bi jih CMEPIUS moral objaviti že prejšnji teden v petek. Če bodo sredstva, bomo gostili na veliko, ponovno vsaj 15 držav in 30 šol iz združenja AEHT. Tema: raznolikost in inkluzija. Pozdravim novinarje, predstavim ključne dosežke in besedo predam Mojci, ki vodi del predstavitve študentov in njihovih dosežkov. Na kratko jim pobegnem, saj me čaka 15-minutni zoom s partnerji novega projekta, ki ga začnemo januarja 2024. Ključno je, da dorečemo datum za "kick-off" srečanja, ki jih bo gostil vodilni partner na Islandiji. To bo naš že tretji projekt z Islandci. Država me fascinira, vedno znova, tudi ko je v dežju in megli. Vrnem se na tiskovko ravno takrat, ko je na vrsti predstavitev našega gostovanja v Kaliforniji. Besedo predamo chefu Sebastjanu, ki je skupaj z ekipo Restavracije 7 že četrto leto zapored dobil Michelinovo priznanje, in vodji restavracije Tadeju, ki predstavita izkušnje mentorjev iz gostovanja v ZDA. Vsi se zadovoljni poslovijo, mene pa čaka še prednovoletno srečanje z ravnatelji višjih strokovnih šol iz Maribora. Vsako leto se pred prazniki dobimo, pogovorimo, pošimfamo delo našega ministrstva in CPI-ja in naredimo načrte. Tokrat je z nami tudi Alicia iz Skupnosti. Naj bo udarno!