(DNEVNIK) Mojca Kasjak: Zjutraj naju na plaži pričaka jelen ...

Mojca Kasjak
21.08.2021 05:00
Samostojna ustvarjalka na področju kulture, plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja, izvršna producentka, umetniška in programska vodja festivala Platforme sodobnega plesa. Zagovornica ustvarjalnosti, svobode in ljubezni. Mama dveh otrok, občudovalka narave in lepote bivanja.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ciril Horjak

/ PETEK, 13. AVGUSTA

"Leva, desna, leva, desna … A bo?" sprašuje Jaka.

"Jaaaa, saj se trudim."

No ja, zadeve so od daleč videti veliko bolj preproste. Pa saj gre zgolj za veslanje. Pa tudi, da kam prideva s kanujem. In če hočeva priti v tiste divje, neokrnjene kotičke obale čistega Jadranskega morja, je treba veslati. Ni drugega.

Namesto jutranje kundalini joge imam zdaj jutranje veslanje. Čisto v redu. Še posebej, ko sva ujela ritem. Drugi dan kampiranja v meni zelo ljubem FKK-kampu Baldarin na Cresu mi daje ponovno obilo lepot in pristnega bivanja. Ko samo sem. Brez navlak, brez oblek. Lepa so ta gola telesa. Nekaj tako preprostega je naše telo. Še posebej, ko je svobodno, obsijano od sonca.

Vsako leto po Jakovem tečaju potapljanja na vdih greva s Paga na Cres. Na Pagu sem opazovalka potapljajočih se teles z masko in dihalko. Tako lepo fluidna so, ko se potapljajo v globino. Sprva vidna, potem pa izginejo v globine. In takrat marsikomu te globine odprejo mnoga vprašanja. No, tudi nama je novica, da je kamp zaseden, odprl mnoga vprašanja. Kako zaseden? Kaj bova zdaj? Pa saj nisva nikoli potrebovala rezervacije za to, da si postaviva šotor pod čudovitimi dišečimi borovci, v gozdu, brez elektrike. Zmeraj sva našla kakšen kotiček samo za naju. Zdaj pa zasedeno? Lani je bil kamp napol prazen.

"Ja, letos pa imajo dnevne kapacitete gostov in te so že izpolnjene. Jutri naju mogoče spustijo noter. Zjutraj morava biti na recepciji," pravi Jaka. Ja, 'super'. Saj sva že zdaj na recepciji. Moja prva noč, prespana v rezervnem majhnem šotoru ob avtu, na parkirišču, ob morju. Kakšen absurd. 30 metrov pred recepcijo lahko spim v šotoru, 30 metrov za recepcijo pa ne morem. Nič ne sprašuj, časi so takšni, da niso za preizpraševanja. Tako je. Najdi način, si rečem. Zjutraj sva bila prva v vrsti. Nisva bila edina. Kar nekaj nas je bilo, ki smo zjutraj lezli iz svojih improviziranih ležišč.

"A greva sem?" zaslišim Jako, ki me spomni, da iščeva lep kotiček divje plaže, samo za naju. Jaaaa. Odličen plac sva našla. S senco, peskom, z ravnimi skalami in bistro čistim morjem. Kopanje med rumenimi koralami, leščurji, velikimi in majhnimi ribami me navdušuje. Sama sva. Čisti mir. Aleluja! Absolutna sproščenost in užitek.

Kosilo. Kuhalnik. Improvizacija. Obožujem preprostost. Po kosilu je čas za obvezno pregledovanje mailov. Letake je treba dati v tisk, poslati pogodbe za ustvarjalce, ki bodo nastopili na 15. Platformi sodobnega plesa, ki bo v Mariboru od 31. avgusta do 5. septembra. Ni da ni. Evo, pa sem spet na recepciji, ker je tam zastonj internet. Vmes prejmem kakšen mail o odsotnosti. Ja, seveda. Dopusti so.

/ SOBOTA, 14. AVGUSTA

Zjutraj naju na plaži pričaka jelen. Po celem območju Baldarina so. In še dlje. To sobivanje živali in ljudi mi je zmeraj fasciniralo. Doma imam dva kosmatinca: Molly in Raši. Zmeraj rečem, da nista razvajena. Sta samo polna ljubezni. In takšnih ljubezni je polno v kampu. Družine z majhnimi in večjimi otroci, kužki, istospolni pari, mlajši, bolj zaljubljeni, pa tudi tisti, ki so že bolj utečeni v svojem poslanstvu bivanja, starejši. Vsem je blizu svobodni duh. Otroci neobremenjeno hodijo goli in bosi po borovem gozdičku, se igrajo s storži, skrivajo. Res je lepo videti radost bivanja, otroško igrivost in sproščenost.

Jako sta pičili dve osi. Alergičen je na pike. Predvidevam, da bo kmalu alergičen še na zasebne zdravnike. Sedem minut pregleda, ena tableta in en namaz s kremo na dveh mestih osjega pika je stalo 50 evrov. Brez računa seveda. Jaz sem medtem opazovala, kako ljudje prečkajo mejo med navadnim delom kampa in tistim, kjer je FKK. Recepcija je v navadnem delu kampa, kjer je tudi trgovina. Vmes je meja s slikovno tablo in tam je tudi mesto slačenja in oblačenja. To mi je zelo zabavno opazovati, kako pridemo brez spodnjih hlač v trgovino, samo s cunjico na sebi in si nadenemo obvezno masko. Tudi golo telo z masko na obrazu v umivalnici je posebnost, ki sem jo videla samo enkrat. Umivalnice so namreč na prostem, a pod streho. Zelo lepo urejene. Opremljene z zeliščnimi nasadi žajblja, bazilike, rožmarina, sivke in drugih dišavnic.

Zvečer sva si privoščila večerjo v bližnji restavraciji Lučica. Jadranska hobotnica na žaru je zelo dobra. In rose je odličen priboljšek zraven. Z Jako v najinem gozdnem kotičku z lampijončki na sončne celice se prepustim nočnemu počitku. Aromaterapija borovega gozdička ima svoje blagodejne učinke. Ljubezen pa tudi.

Ciril Horjak

/ NEDELJA, 15. AVGUSTA

Danes je moj god. Čaščenje Marije je poseben obred. Hranjene rib pa tudi. Takšnega žura že dolgo nisem imela v morju. Že od malega sem se rada igrala s polži v školjkah. Naredila sem jim bazen in jih opazovala. Med hranjenjem rib v najinem zalivu pod vodo sem opazovala njihovo gibanje in dinamiko. Res odlična koreografija!

Pozno popoldan dobim sms od mojih dveh otrok. Ališa in Jaša mi pošljeta fotografijo in sporočilo. "Čistiva stanovanje, pijeva kavo in jeva bananin kruh." Tega Ališa sama speče. Zlata sta. To me zelo osreči. Da sem lahko v miru in brez skrbi na morju, da vsaj malo odklopim od vseh obveznosti. Zvečer pa slastne školjke v buzari, Dobesedno za prste obliznit.

/ PONEDELJEK, 16. AVGUSTA

Pakiranje, odjava, trajekt in kup dela. Po poti do trajekta opravim službene klice, pišem maile. Tokrat je moja pisarna avto. Sovoznikov del. Gre skozi. Vročine (še) ni. Do trajekta zrihtam vse. Največ klicev opravim za projekt Poslovne art kreativne terapije, ki ga izvajamo v okviru Zavoda Moja kreacija Maribor. Storitev, ki ponuja terapevtski pristop z ustvarjalnostjo, omogoča ozaveščanje na celostni ravni za večjo učinkovitost in storilnost zaposlenih v podjetju. Projekt je bil podprt na razpisu Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij - Center za kreativnost 2020-2021, ki ga sofinancira Ministrstvo RS za kulturo, skupaj s sredstvi skladov EU za regionalni razvoj, katerega namen je spodbujanje podjetništva in podjetniških znanj v okviru kulturno kreativnega sektorja. Kot vodja projekta sem bila pri izvedbi, ki temelji na izkustvenem doživljanju, zelo na preizkušnji. A vendar nam je z ekipo uspelo, da smo opravile odlične testne izvedbe in izvedle inovativno obliko team buildinga za nekaj podjetij, kjer smo prejele odlične povratne informacije in odzive. To me osrečuje, ko vidim, da ljudje pridejo v stik s samim seboj, odkrivajo nova spoznanja, ozaveščajo svoje misli, čutenje, delovanje in se povežejo. Zato verjamem v umetnost. Magistrski študij Pomoč z umetnostjo, ki ga počasi zaključujem, je bil dobra odločitev.

Kosilo v Motovunu, fuži s tartufi. Odlično. Razgled pri kosilu tudi. Spoznanje, da je vsaka tretja hiša na prodaj, pa boleče. Ko z Jako prideva do avta, opaziva nadzornico parkirišča. Popisuje avtomobile. Parkirnina je potekla. "Dajta čim prej odpeljat, da ne dobita 'čestitke' po pošti."

/ TOREK, 17. AVGUSTA

Savudrija. Danes bo delavno. Delam za Festival Gibanica. Spisati moram strokovno oceno za JSKD. Veliko dela je še za Platformo. Izvem, da so nas z donacijo podprle Teta Frida, Dame in Radenska. Zelo sem hvaležna. Medtem ko so nas druge dobičkonosne velike korporacije klasično zavrnile. Letošnjo festivalsko temo sobivanje sem izbrala z namenom. Umetnost sobivanja je način, kako se srečujemo, da znamo živeti drug ob drugem s svojo raznolikostjo in ohranjati svojo osebnost. Takšno sobivanje pomeni nenehno rast in vedno nove izzive, ki pa naj bi bili obogatitev in ne breme. Tudi letos gostimo tuje in domače ustvarjalce. Naši gostje bodo Thomas Noone, La Macana, Petra Hrašćanec, Jaskaran Anand, Ana Romih, Beno Novak, April Veselko, Maja Lamovšek, Vasko Atanasovski, Alja Petric ... Festival bomo zaključili v nedeljo, 5. septembra, s plesno- dokumentarnim filmom Move! Dance Your Life.

/ SREDA, 18. AVGUSTA

Ališin rojstni dan. Pred 22 leti, ko sem jo rodila, je bila prav tako sreda. Ker danes nisva skupaj, ji pošljem voščilo. Pesem o sprejemanju:

Če bi rad zrasel v najboljšo verzijo sebe,

bodi potrpežljiv, ne zahteven,

sprejemaj, ne obsojaj,

neguj, ne odrekaj.

Občuduj se, ne podcenjuj,

nežno vodi, ne pritiskaj in kaznuj,

bolj ranljiv si, kot se zavedaš.

Človeštvo je neizprosno kot vojna, a rahločutno kot cvet.

Zmoremo prenašati agonijo, vendar se popolnoma odpremo le toplini in svetlobi.

In naša potreba po rasti je tako krhka kot dišava, ki jo razpršijo nevihte naše volje,

vrne se šele, ko se te nevihte pomirijo.

Torej sprejmi, spoštuj in neguj svojo rahločutnost.

Cveta ni mogoče odpreti s kladivom. (Daniel F. Mead)

/ ČETRTEK, 19. AVGUSTA

Ljubljana.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta