Morda ga prebirate te dni, ko imamo zaradi zapovedane samoizolacije časa za branje in pisanje več, kot smo ga imeli kadarkoli. Med domačimi štirimi stenami, v matičnih občinah, z neprijetnim stiskom negotovosti okoli vratu. Bilo bi se že kar prelahko vsaj malce se poistovetiti z njo, čeprav je naša samota svetlobna leta oddaljena od njene in je v primerjavi z životarjenjem v tisti skriti sobici kot razkošen hotel. Drugačni časi, drugačen sovražnik. A ista človeška nezlomljiva volja. Kljub povsem drugačnim okoliščinam pa se nas njene besede danes dotaknejo bolj kot kadarkoli. Za vedno bo ostala glas ljudi v stiski, ki poskušajo razumeti vihar, ki je zavel okoli njih, in še naprej, v svetu, ki se je postavil na glavo, ostati ljudje.
Pred 75 leti je v nemškem koncentracijskem taborišču umrla judovska deklica Ana Frank, ki je posthumno zaslovela s svojim dnevnikom, ki ga je pisala med nemško okupacijo Nizozemske na podstrešju hiše v Amsterdamu. Dnevnik priča o strahovih pa tudi upanju in sanjah najstnice ter predstavlja večni opomin na strahote holokavsta. In neskončen vir poguma in navdiha v težkih dneh. Žalostnih zgodb, ki jih je rodila druga svetovna vojna, je nešteto. A ta je bila zapisana.
Odgovor na vprašanje, kaj pomeni biti človek
Stanovanje s petimi spalnicami in teraso je leta 2004 kupila nepremičninska korporacija Ymere. S pomočjo Fundacije Ane Frank so ga obnovili v slogu tridesetih let. Želeli so ustvariti vzdušje, ki ga je zapustila družina Frank. Stanovanje, v katerem naj bi Frankova preživljala najsrečnejše obdobje življenja, zdaj oddajajo nizozemskemu skladu za književnost, ta pa v njem nudi zatočišče tujim pisateljem, ki so v domovini preganjani. Brezskrben čas deklištva je presekala vojna vihra, ki je Ano prisilila, da je čez noč odrasla. Želela si je postati pisateljica, a so ji dovolili dočakati le petnajst let. Danes njeno pisanje, četudi ni bilo namenjeno širši javnosti, pozna ves svet.
“Da, tudi o tebi pišem”
Med vojno dnevnika ni pisala samo Ana
Po besedah direktorja muzeja oziroma Hiše Ane Frank v Amsterdamu, Ronalda Leopolda, je največja vrednost dnevnika, da ponuja odgovor na vprašanje, kaj pomeni biti človek. Prav zato je še po 75 letih aktualen. Muzej je zaradi epidemije koronavirusa zaprt najmanj do 1. junija. Dnevnik Ane Frank velja za eno najbolj branih knjig na svetu, prodanih je bilo 30 milijonov izvodov. Knjiga je bila prevedena v več kot 70 jezikov. Knjiga daje glas šolarki, ki išče svoje mesto pod soncem, kot ga iščejo najstniki v vseh časih, meni Leopold. Zadnja zabeležka je nastala 1. avgusta 1944, tri dni kasneje so skrivališče odkrili Nemci. Sprva so Ano poslali v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz, nato pa so jo skupaj s sestro Margot premestili v taborišče Bergen-Belsen. Lani 12. junija je od Aninega rojstva minilo 90 let.
Po besedah direktorja muzeja Ane Frank je največja vrednost dnevnika, da ponuja odgovor na vprašanje, kaj pomeni biti človek. Prav zato je še po 75 letih aktualen. Muzej je sicer zaradi epidemije koronavirusa zaprt najmanj do 1. junija.
