Podpredsednica komisije in komisarka za vrednote in transparentnost Vera Jourova je pred nekaj več kot dvema mesecema sprejela podpise v podporo direktivi za omejevanje tožb SLAPP od predstavnikov organizacije CASE.
V zadnjih približno petih letih se je tudi v Sloveniji pojavil fenomen tožb SLAPP, ki je sicer razširjen po vsem svetu. To so strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti (angleško: Strategic Lawsuits Against Public Participation oziroma SLAPP). Njihova značilnost je utišanje kritičnih glasov posameznikov, ki delujejo v javnem interesu, denimo novinarjev, nevladnih organizacij in žvižgačev. Cilj tožb ni pravnomočno zaključen postopek, temveč finančno in časovno izčrpavanje toženega, kar jih lahko privede tudi do prenehanja opravljanja dela. V Sloveniji je trenutno v postopku vsaj 42 tožb SLAPP, kar nas uvršča na drugo mesto na lestvici po številu vloženih tovrstnih tožb na sto tisoč prebivalcev med evropskimi državami in na prvo po številu vloženih zasebnih tožb SLAPP, kažejo podatki Koalicije proti tožbam SLAPP v Evropi (CASE) iz prejšnjega meseca.