Zadnja raziskava o doživljanju spletnega nadlegovanja med mladimi sega v leto 2018. Tedaj je 50 odstotkov učencev in 56 odstotkov učenk zadnje triade osnovne šole ter 55 odstotkov dijakov in 65 odstotkov dijakinj poročalo o nadlegovanju po mobilnem telefonu (sporočila, klici, videoposnetki, fotografije), internetu (elektronska pošta, sporočila, klepetalnice, spletne strani) ali preko drugih oblik informacijsko-komunikacijske tehnologije, ko jih je nekdo žalil, nadlegoval, zasmehoval, ogrožal in ustrahoval. A v pokoronskem obdobju je tega nasilja še več, opozarja Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si pri Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Nasilja med mladimi je torej veliko, prevladujejo žaljenje, zmerjanje in podobno, pravi sogovornik. Kako ustaviti ta trend, kaj lahko naredijo starši, kaj šola in kaj družba?

Iz vsebine:

- Otrok ne učimo dovolj o tem, kako razumeti vsebine na internetu, ne le videe ali objave, ampak tudi komentarje, komunikacijo med uporabniki.

- Starši otrokom prezgodaj omogočajo dostop do interneta, nekaterim že krepko v predšolskem obdobju.

- Čeprav je med vrstniškim nasiljem največ žaljenja in zmerjanja, pa mlade najbolj prizadene izključenost iz skupin sošolcev na družbenem omrežju, so v Safe.si ugotovili po anketi leta 2022. "Na primer na Viberju naredijo skupino, v njej so vsi sošolci razen enega, potem pa temu povedo 'Imamo skupino, v kateri se pogovarjamo o tebi, in te ne bomo spustili zraven.' V skupinah ne govorijo lepih stvari, ampak izražajo žalitve."

- Če imamo otroka, ki ga do osnovne šole nihče ni naučil niti osnovne samozaščite, tega, kako varno uporabljati internet, tudi šola ne bo mogla narediti čudežev.