Bolj zahtevno tehnologijo podjetja uporabljajo, bolj produktivnost raste.
Delati več ali delati bolje? S to dilemo se bomo soočali v prihodnje, pravi Peter Wostner, eden od urednikov publikacije Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2026, ki so ga pripravili v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in predstavili sredi preteklega tedna. Odgovor na vprašanje je jasen – ljudje ne želijo delati več, temveč manj, zato bomo morali delati bolje. Zato pa moramo razumeti, kateri so elementi, veščine in znanja, zaradi katerih se da delati bolje, "zaradi katerih boš na enoto časa, ki jo delaš, ustvaril krat dva", torej boš v istem času ustvaril dvakrat več. In katere spretnosti tako pridobivajo pomen v naslednjih petih letih? Stereotipne - umetna inteligenca, analitično razmišljanje, tehnološka pismenost – so že pomembne tako pri nas kot v spletu, "do tu nam nese", pravi analitik. "Ne nujno, da smo to realizirali, ampak vsaj v diskurzu razumemo, da je na teh področjih nekaj treba narediti," ugotavlja. "Ne razumemo pa, da si, če hočeš narediti preskok, a se ukvarjaš le s tem, kar je danes aktualno, že korak zadaj." Prepogosto spregledamo pomen odpornosti, prožnosti, okretnosti, radovednosti, vseživljenjskega učenja, opozarja.
Iz vsebine:
- Moramo se začeti ukvarjati s tem, kakšne veščine in znanja potrebujemo jutri. In tega sistema, da bi sploh bili sposobni razmišljati o tem, kaj pride jutri, nimamo.
- Pri nas je nizek delež učencev, ki uporabljajo internet v šoli, pri delu za šolo, prav tako pri šolskem delu zunaj šole. Zanimivo je, da je na Danskem in Švedskem delež uporabe interneta v šoli izjemno visok, zunaj šole pa podoben slovenskim rezultatom.
- Po deležu dijakov, ki uživajo v učenju novih stvari, smo zadnji med vsemi anketiranimi državami.
Iz vsebine:
- Moramo se začeti ukvarjati s tem, kakšne veščine in znanja potrebujemo jutri. In tega sistema, da bi sploh bili sposobni razmišljati o tem, kaj pride jutri, nimamo.
- Pri nas je nizek delež učencev, ki uporabljajo internet v šoli, pri delu za šolo, prav tako pri šolskem delu zunaj šole. Zanimivo je, da je na Danskem in Švedskem delež uporabe interneta v šoli izjemno visok, zunaj šole pa podoben slovenskim rezultatom.
- Po deležu dijakov, ki uživajo v učenju novih stvari, smo zadnji med vsemi anketiranimi državami.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
