Mladi slovenski rokometaši so se iz španskega Viga vrnili z osvojenim šestim mestom. S tem generacija ni ponovila uspeha pred enim letom, ko so v Celju postali evropski prvaki. A selektor Saša Prapotnik po turnirju ni bil nezadovoljen. Zanj je pomembno, da so na devetih tekmah sedemkrat zmagali, da so se izkazali s čvrsto, učinkovito igro. In ne nazadnje, da je Slovenija ohranila stik z vrhom svetovnega mladinskega rokometa.
Šesto mesto ni neuspeh in poraz v četrtfinalu proti Portugalski je bil tesen, potem ko v zadnjih sekundah tekme Slovencem ni uspelo izenačiti s strelom iz šestih metrov, ki ga je portugalski vratar ubranil. Do takrat so Slovenci nanizali že šest zmag in so bili brez poraza. To jim je prineslo lažje nasprotnike v izločilnih bojih in Portugalci so v osmini finala sodili mednje.
Ko ocenjujemo nasprotnike slovenske ekipe, ugotovimo, da je Sloveniji na mundialu v Španiji uspelo premagati res veliko evropsko rokometno ekipo - Špance. Porazili so tudi dve ekipi srednjega ranga - Srbijo in dvakrat Tunizijo. Za aktualne evropske prvake to ni in ne more biti maksimum, lahko bi bilo bolje. A sreča, ki je včasih tudi potrebna za odmeven rezultat, tokrat ni bila na naši strani. "Ena žoga več v golu, pa bi bili v polfinalu in morda bi bili danes tudi svetovni prvaki. Francozi so na turnirju tako kot mi doživeli dva poraza, pa so se okitili z naslovom," nadaljuje Prapotnik. Razočaranje za Slovenijo je bil le visok poraz v boju za peto mesto, kjer so jih nadigrali Danci.

Ni pomemben samo rezultat

Čeprav je uvrstitev pomembna, pa na tovrstnih preizkušnjah ne gre samo za rezultate. Na parketu so mladi rokometaši, ki si šele utirajo pot v evropski in svetovni rokometni vrh. Sedaj dobivajo lekcije, ki si jih bodo zapomnili za celo življenje. Tako kot pred letom dni je tudi tokrat v Španiji v slovenski reprezentanci izstopal Grega Ocvirk, 20-letni Celjan, ki je sicer začel kariero kot organizator igre, a se je zatem preselil na levo zunanjo pozicijo, kjer pa mu pri 1,9 metra višine za moderni članski rokomet manjka nekaj centimetrov. "Atipični levi zunanji," mu pravi selektor Prapotnik, zadnje mesece tudi njegov trener pri prvoligašu Ormožu.

Ocvirk zunaj igrišča

Zakaj je torej ta Celjan na mundial prišel kot član prleškega Ormoža? Po lanskem evropskem prvenstvu je še bil član celjske zasedbe. Da bi se hitro prekalil v članskih zasedbah, so ga Celjani posojali nekaterim prvoligašem. Začel je v Ormožu, bil je v Mariboru in Slovenj Gradcu. Od Maribora se je poslovil po polovici sezone, v za javnost še nepojasnjenih okoliščinah. Domnevno je prišel svojeglavi rokometaš v konflikt s trenerjem. Lani bi moral sezono začeti v Celju, a se ni pojavil na treningih. Nezadovoljen naj bi bil s statusom v celjski ekipi, tedanji trener Branko Tamše nanj hitro ni več računal; zadevo so na koncu rešili z odmevnim prestopom Ocvirka k skopskemu Vardarju. Na začetku sezone je pri Vardarju dobival priložnosti, kmalu zatem jih je bilo vse manj in v zaključnih bojih lige prvakov ga že ni več bilo v ekipi.
Kljub temu da so rokometaši Vardarja v tistem obdobju dobili polovico ene plače in da je bil klub pred razpustitvijo, naj bi bil Ocvirk Vardarju plačal odškodnino, da je lahko Skopje predčasno zapustil. Pred začetkom končnice v slovenskem državnem prvenstvu je pristal v Ormožu. "Zaradi številnih poškodb smo iskali zunanje igralce, Grega pa je želel več igrati. Tako smo si medsebojno pomagali," razkriva Prapotnik misijo Ocvirk.
Ormož si je v skupini za obstanek zagotovil prvoligaški status tudi v prihodnji sezoni, Grega Ocvirk pa je v dresu Ormoža veliko igral in je na svetovno prvenstvo prišel v dobri formi. Na igrišču v Vigu se je v minulih dneh izkazal z odlično, zrelo igro. Njegov nemški menedžer sedaj po vsej verjetnosti nima težke naloge, ko mu išče novo okolje. Ni izključeno, da bo v naslednjih dneh sledila novica o prestopu v kak zveneči evropski klub. Kot je potrdil tudi Prapotnik, je tokratno Ocvirkovo sodelovanje z Ormožem končano. "Išče si nov klub. Kje, to me v tem trenutku niti ne zanima," je dodal Prapotnik, ki želi, da Ocvirk čim prej uredi tudi zadeve, ki niso neposredno vezane na igrišče.
Ocvirk po svetovnem prvenstvu v Španiji na evropski rokometni tržnici visoko kotira, zlasti ker je med tistimi, ki so izstopali, očitno eden redkih prostih igralcev. Najboljši strelec mundiala je sicer postal Portugalec Diogo Silva, ki mu je v mreže nasprotnikov uspelo spraviti 76 žog (tekmovanje je končal s štirimi zadetki več kot Ocvirk). A so ga že pred začetkom svetovnega prvenstva v svojo vrsto zvabili slovenski državni prvaki Celjani, dolgoletni udeleženci elitne evropske lige prvakov.

Mladi na trgu

V naslednjem letu se bo Silva kot posojeni igralec portugalskega Porta kalil v Sloveniji, Celjani pa so zanj dobili tudi predkupno pravico. Silva bi lahko celjske navijače navduševal v naslednjih štirih letih, a je vprašanje, ali ga bodo Portugalci, ki si prizadevajo dvigniti ugled tega športa, prodali za denar, ki ga celjski klub še zmore zagotoviti.
Da so Celjani v zadnjem obdobju dobro kadrovali z mladimi rokometnimi upi, govori tudi podatek, da je že drugo sezono v njihovi vrsti tudi Josip Šarac, gonilna moč mladinskih svetovnih podprvakov Hrvatov. Celjani so po lanskem evropskem prvenstvu iz selekcije U-21 angažirali še krožnega napadalca iz Trebnjega Sebastjana Horžena, ki se je v zadnjem letu že prelevil v enega najboljših slovenskih krožnih napadalcev. Letos prihaja iz mladinske vrste v Celje Ljubljančan, levičar na desnem krilu Domen Novak, kapetan reprezentance, ki pa na prvenstvu ni bil v prvih vrstah Slovenije.
V mladinski reprezentanci so Celjani poleg omenjenih rokometašev imeli še vratarja Gašperja Dobaja (ki bo letos še na posoji, tokrat v Kopru), krožnega napadalca Štefana Žabiča (vrača se iz posoje v Mariboru) in Matica Košca. Celjani prav velikih ambicij angažirati koga iz mladinske slovenske vrste v svoj klub tokrat niso imeli. Tudi ta rod rokometašev se spopada s težavami, ki so značilne za slovenske rokometne selekcije - veliko je hitrih, okretnih rokometašev, ki prevzemajo vloge organizatorjev igre. A pri tem ostaja moštvo brez pravih strelcev iz razdalje.
Na minulem svetovnem prvenstvu sta bila zunanja napadalca Gašper Horvat iz Ribnice in Tim Rozman, ki izkušnje pridobiva v Nemčiji, pri Balingenu. Prvi se ni naigral, ker je bil rezerva Gregi Ocvirku, Rozmana je zaustavila viroza, ki se je ni znebil skozi ves turnir. V Vigu sta manjkala dva organizatorja igre, Domen Makuc in Tilen Kosi, ki sta si lani uspešno delila čas z Markom Kotarjem, ki je bil letos praktično brez menjave.

​Enemu je uspelo

Večina drugih mladinskih reprezentantov bo kariero nadaljevala v svojih klubih. Trebnje in Škofja Loka sta tradicionalni dobri bazi mladih talentov in to se potrjuje tudi v tej generaciji. Velenjčani so se v zadnjem obdobju varčevanja prisiljeni osredotočati na mladinski pogon in tudi tam imajo mlado gardo, ki bo obeležila tudi reprezentančne vrste. Po drugi strani Mariborčani še ostajajo baza za tiste mlade igralce, ki bi se želeli dokazovati v članski ekipi, pa njihove sredine za to niso dovolj ambiciozne (Loka, Trebnje) ali so preambiciozne (Celje). Lani so imeli tako na izpopolnjevanju Celjana Štefana Žabiča, letos so v svojo vrsto zvabili Ljubljančana Marka Ferjana. Reprezentančnega mladinskega vratarja, ki se je pri 16 letih odpravil v Berlin k "lisicam" z željo, da napreduje in nekoč postane profesionalni rokometaš. V prejšnji sezoni je branil pri nemškem drugoligašu, letos je za Mariborčane postal zanimiv potem, ko je julija klub zapustil Hrvat Marin Đurica.
Trgovanja z nadarjenimi rokometaši bo v naslednjih tednih verjetno še nekaj, a zanje se sedaj začenja naporno obdobje prehoda v članske vrste. Vsem ne bo uspelo, a mladi Grega Ocvirk je v lanski sezoni že prvič zaigral za člansko slovensko vrsto. Bilo je oktobra v Mariboru, ko je reprezentanca začela kvalifikacijske tekme za nastop na naslednjem evropskem prvenstvu.