Izraz zlata kri zveni tako, kot če bi si ga izmislil kak zdravnik šarlatan, ki ljudem priporoča, naj gredo na transfuzijo zlate krvi, da bi uravnovesili svoje tantrične midiklorijane, ob kateri brezplačno prejmejo še sladoled z ogljem za razstrupljanje telesa. Toda v resnici je zlata kri vzdevek za kri krvne skupine Rh-null, ki je najredkejša na svetu, saj naj bi jo imelo po zadnjih podatkih le 43 Zemljanov. Do leta 1961, ko so jo prvič odkrili pri neki avstralski Aboridžinki, so zdravniki domnevali, da zarodki s to krvno skupino preprosto odmrejo že v maternici.
Toda zakaj je krvna skupina Rh-null tako redka in zakaj so tisti, ki jo imajo, v veliki nevarnosti? Da bi odgovorili na ti dve vprašanji, moramo najprej raziskati, zakaj hematologi sploh klasificirajo kri na različne krvne skupine in kako to počnejo.
Kratka zgodovina krvi
Naši predniki o krvi niso vedeli prav veliko. Naravnost sramotno je, da celo vrsto stoletij niso vedeli niti tega, da je dobro, če je kri v telesu, in da je lahko preveč krvi zunaj telesa razlog za zaskrbljenost. A tudi brez tega znanja so si naši predniki izmišljali znanstvene teorije o krvi. Te so se med seboj razlikovale glede na čas in kulturo. Tako so na primer zdravniki v Shakespearovih časih verjeli, da je kri ena od telesnih oziroma "humoralnih" tekočin (druge so žolč, limfa in sluz). Po humoralni teoriji, prevzeti od starogrških zdravnikov, telesne tekočine vplivajo tudi na osebnostne lastnosti ljudi. Ker je kri topla in vlažna, je njena posledica sangvinični temperament. Več krvi ko imajo ljudje v telesu, bolj strastni, karizmatični in impulzivni naj bi bili. Za najstnike je na splošno veljalo, da imajo že po naravi v telesu velike količine krvi, hkrati je prevladovalo prepričanje, da imajo moški več krvi kot ženske.
Posledica uresničevanja humoralne teorije so bili številni slabi medicinski nasveti. Rimski zdravnik Galen iz Pergamona jo je denimo uporabljal kot podlago za predpisovanje puščanja krvi pri zdravljenju vseh možnih bolezni. Galen je kri razglasil za najpomembnejšo telesno tekočino, puščanje krvi pa je bilo po njegovem mnenju najboljši recept za uravnovešenje telesa, zaradi tesne povezanosti krvi in toplote pa tudi za zniževanje povišane telesne temperature.
Čeprav so ponekod puščanje krvi pri zdravljenju bolezni uporabljali še v 19. stoletju, je angleški zdravnik William Harvey s svojim odkritjem, da kri po telesu kroži, leta 1628 postavil temelje moderne hematologije. Malo po njegovem odkritju so sledili prvi poskusi transfuzije krvi. Toda prvi je transfuzijo krvi leta 1665 uspešno izvedel britanski zdravnik Richard Lower, in sicer med operacijo na dveh psih. Njegov uspeh je zdravnike, kot je bil Jean-Baptiste Denis, spodbudil, da so poskusili izvesti transfuzijo živalske krvi na človeka. Temu postopku pravimo ksenotransfuzija. Ker so pacienti zaradi nje umirali, so jo na koncu prepovedali.
Angleški zdravnik William Harvey s svojim odkritjem, da kri po telesu kroži, leta 1628 postavil temelje moderne hematologije
Prva uspešna transfuzija krvi s človeka na človeka je bila opravljena leta 1818, ko je britanskemu porodničarju Jamesu Blundellu uspelo z njo rešiti neko porodnico, ki je po porodu močno krvavela. Toda kljub preizkušeni transfuzijski tehniki so v naslednjih desetletjih pacienti iz skrivnostnih razlogov še kar umirali bodisi med transfuzijo ali po njej.
Potem je začel avstrijski zdravnik Karl Landsteiner leta 1901 klasificirati krvne skupine. Landsteiner je preučil delo Leonarda Landoisa – fiziologa, ki je dokazal, da se rdeče krvničke ene živali zlepijo z rdečimi krvničkami druge živali. Domneval je, da do podobne reakcije morda pride tudi pri transfuziji krvi s človeka na človeka. Menil je, da bi lahko bilo to pojasnilo, zakaj transfuzije krvi niso bile vedno uspešne. Leta 1909 je klasificiral krvne skupine A, B, AB in 0. Za svoje delo je leta 1930 prejel tudi Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.
Zakaj imamo različne krvne skupine?
Precej časa je trajalo, da smo razkrili glavne skrivnosti, povezane s krvjo. Danes vemo, da je ta življenjsko pomembna tekočina sestavljena iz:
- rdečih krvnih celic (eritrocitov), ki prenašajo kisik iz pljuč v vse naše organe, tkiva in celice ter iz njih odstranjujejo ogljikov dioksid;
- belih krvnih celic (levkocitov), imunskih celic, ki telo varujejo pred okužbami in tujki;
- krvnih ploščic (trombocitov), ki skrbijo za strjevanje krvi;
- plazme, ki je sestavljena iz vode, hormonov, soli, encimov in hranilnih snovi.
Vsaka sestavina igra svojo vlogo v krvi, toda rdeče krvničke so tiste, ki določajo našo krvno skupino. Njihovo površino pokrivajo proteini, poimenovani antigeni. Glede na njihovo prisotnost ali odsotnost je kri klasificirana v različne krvne skupine in sisteme krvnih skupin. Kri krvne skupine A vsebuje samo antigene tipa A, krvne skupine B samo antigene tipa B, krvna skupina AB antigene tipa A in B, medtem ko krvna skupina 0 ne vsebuje nobenih antigenov. Rdeče krvne celice prenašajo tudi antigen, poimenovan RhD. Če je v rdečih krvničkah prisoten antigen RhD, je krvna skupina pozitivna, če ni, je negativna. Z značilnimi kombinacijami antigenov A, B in RhD dobimo osem krvnih skupin (A+, A-, B+, B-, AB+, AB-, 0+ in 0-).
Antigeni opravljajo v krvi celo vrsto vlog, toda najpomembnejša za našo razpravo je prepoznavanje tujih celic. Antigene bi lahko primerjali z vstopnico za zaodrje, pravzaprav v krvni obtok, imunski sistem pa z vratarjem. Če imunski sistem prepozna antigen, dovoli celici vstopiti v krvni obtok. Če ga ne prepozna, v telesu sproži obrambne mehanizme in uniči vsiljivca. Opravka imamo torej s precej nasilnim vratarjem.
Naš imunski sistem je sicer skrben, ni pa preveč pameten. Če človek s krvno skupino A prejme transfuzijo krvi krvne skupine B, imunski sistem nove sestavine ne bo prepoznal kot nekaj, kar lahko človeku reši življenje. Ne, rdeče krvničke bo imel za vsiljivce in jih napadel. To je razlog, zakaj je pred Landsteinerjevim briljantnim odkritjem toliko ljudi med transfuzijami krvi zbolelo ali umrlo. In tudi razlog za to, da so ljudje s krvno skupino 0 univerzalni darovalci krvi. Ker na njihovih rdečih krvničkah ni antigenov tipa A, B in RhD, jih imunski sistem ne more prepoznati kot tuje, zato jih pusti pri miru.
Miti in vprašanja o krvnih skupinah
O krvnih skupinah še danes ne vemo vsega. Med drugim ne znamo odgovoriti na vprašanje, zakaj sta se pri ljudeh razvila antigena A in B. Po nekaterih teorijah naj bi bila stranski proizvod bolezni, s katerimi so skozi zgodovino prihajale v stik različne populacije. Toda natančnega odgovora na pozna nihče.
Zaradi odsotnosti znanja so v ljudski zavesti vzniknili številni miti in vprašanja o krvnih skupinah. Preberite, katera so najbolj pogosta, ter kako se glasijo odgovori nanje.
Ali krvne skupine vplivajo na našo osebnost?
Japonska teorija, poimenovana ketsueki-gata, je sodobna različica humoralne teorije in trdi, da človekova krvna skupina neposredno vpliva na njegovo osebnost oziroma temperament. V skladu z njo naj bi bili ljudje s krvno skupino A med drugim prijazni, ustvarjalni, bistroumni, potrpežljivi, zvesti in sposobni sodelovanja z drugimi ljudmi in hkrati pretirano previdni, pesimistični in trmasti. Ljudje s krvno skupino B naj bi bili osredotočeni, premišljeni, strastni, pustolovski in odločni ter hkrati sebični, neprizanesljivi, neodgovorni in samotarski. Ljudje s krvno skupino AB naj bi bili kombinacija osebnostnih lastnosti krvnih skupin A in B, medtem ko naj bi bili tisti s krvno skupino 0 povezani z lastnostmi, kot so samozavest, radodarnost, odločnost, drznost in intuicija ter hkrati preobčutljivost, ljubosumje in aroganca. Toda do zdaj še nobena študija ni potrdila, da obstaja kakršnakoli povezava med krvnimi skupinami in osebnostjo.
Bi morali svoji krvni skupini prilagoditi prehrano?
Se spomnite Galena iz Pergamona? Poleg puščanja krvi je svojim pacientom predpisoval tudi uživanje določenih živil, odvisno od tega, katero od njihovih telesnih tekočin je bilo treba spraviti v ravnovesje. Vino je na primer veljalo za vročo in suho pijačo, zato ga je predpisoval pri prehladu. Drugače povedano, prepričanje, da bi se morali človekova prehrana in njegova krvna skupina dopolnjevati, je še en ostanek humoralne teorije.
Ameriški naturopat Peter J. D'Adamo je celo zasnoval dieto za vsako krvno skupino, saj je bil prepričan, da se morajo ljudje, če želijo izboljšati svoje zdravje in izgubiti odvečne kilograme, prehranjevati glede na svojo krvno skupino. Ljudje s krvno skupino A bi morali po njegovem prepričanju jesti čim manj mesa ter čim več polnovrednih žitaric, stročnic, sadja in zelenjave, medtem ko bi morali ljudje s krvno skupino B jesti predvsem zeleno zelenjavo, določene vrste mesa in manj mastne mlečne proizvode.
Toda študija, v okviru katere so znanstveniki z Univerze v Torontu analizirali podatke o 1455 ljudeh, ni prinesla nobenih dokazov, ki bi podpirali to teorijo. Dejstvo, da ljudje shujšajo in izboljšajo svoje zdravje, če so na dieti, lahko verjetno prej pripišemo temu, da tedaj pojedo precej več zelenjave, kot pa njihovi krvni skupini.
Ali obstajajo povezave med krvnimi skupinami in nekaterimi boleznimi?
Obstajajo dokazi, da so različne krvne skupine dejansko povezane z večjim tveganjem za razvoj določenih bolezni. Neka analiza je pokazala, da ljudje s krvno skupino 0 redkeje utrpijo kap ali srčni napad, tisti s krvno skupino AB pa pogosteje. Poleg tega naj bi obstajalo pri ljudeh s krvno skupino 0 večje tveganje za peptično razjedo in kožnega raka. Toda na podlagi tega še ni mogoče napovedati, kakšnega zdravja bo nekdo v prihodnosti. Mnogi dejavniki, vključno z načinom prehranjevanja in telesno aktivnostjo, verjetno vplivajo na naše zdravje bolj kot naša krvna skupina.
Katera je najpogostejša krvna skupina?
V ZDA ima največ ljudi krvno skupino 0+. To krvno skupino naj bi imel eden od treh Američanov. Med vsemi osmimi znanimi krvnimi skupinami je najmanj pogosta AB-. Imel naj bi jo samo eden od 167 Američanov.
Imajo tudi živali krvne skupine?
Seveda jih imajo, vendar ne enakih, kot jih imamo ljudje. Zato so se zdravniki v 17. stoletju, ki so mislili, da bodo lahko reševali življenja svojih pacientov z živalsko krvjo, močno ušteli. Pravzaprav imajo vse živalske vrste različne krvne skupine. In precej moteče je lahko, ko znanstveniki včasih uporabljajo enako nomenklaturo za opisovanje teh različnih krvnih skupin. Mačke imajo sicer v krvi antigena A in B, ki pa sta drugačna od antigenov A in B v človeški krvi. Zanimivo pa je, da se znanstveniki spet vračajo h ksenotransfuziji. Pravkar namreč preučujejo, kako bi lahko kri prašičev z genskim inženiringom spremenili tako, da bi bila primerna za ljudi.
Znanstveniki hkrati iščejo načine za proizvodnjo sintetične krvi. Če jim jih bo uspelo najti, bi bila to rešitev za sedanje pomanjkanje krvi za transfuzije. Hkrati bi odkrili način za proizvodnjo krvi za ljudi z redkimi krvnimi skupinami. Zlata kri bi bila zaradi tega res manj zlata, toda ljudje, ki morajo živeti z njo, bi si lahko končno oddahnili.
Zakaj je krvna skupina Rh-null najredkejša na svetu
Vrnimo se k zlati krvi. V resnici pomeni klasifikacija krvi na osem krvnih skupin precej poenostavljeno razlago, kako krvne skupine dejansko delujejo. Vsako od teh osmih krvnih skupin je namreč mogoče razdeliti še na mnoge različne podskupine, rezultat česar je na milijone različnih krvnih skupin, klasificiranih na podlagi množice antigenskih kombinacij.
In tukaj se stvar zaplete. Prej omenjeni protein RhD se nanaša le na enega do 61 možnih proteinov iz sistema Rh. O krvni skupini Rh-null pa govorimo tedaj, če kri ne vsebuje nobenega od 61 možnih antigenov iz sistema Rh. Zato je tako zelo redka in tudi dragocena, saj jo lahko sprejmejo vsi ljudje z redkimi krvnimi skupinami iz sistema Rh. Iz tega razloga ji tudi pravimo "zlata kri". In resnično je vredna svoje teže v zlatu.
Krvno skupino Rh-null so prvič odkrili leta 1961 pri neki avstralski Aboridžinki
Zlata kri je zato izredno pomembna za medicino, vendar hkrati zelo nevarna za tiste, ki morajo živeti z njo. Če človek s krvno skupino Rh-null potrebuje transfuzijo krvi, velikokrat zanj zelo težko najdejo darovalca, zelo zapleten pa je tudi mednarodni transport te krvi. Ljudi s krvno skupino Rh-null spodbujajo, naj darujejo kri, da si ustvarijo zaloge zase. Toda ker je na svetu tako malo darovalcev s to krvno skupino in ker obstajajo omejitve glede tega, kako pogosto lahko darujejo kri, pomeni to precejšnje breme za tistih nekaj izbrancev, ki so pripravljeni darovati kri za druge. (bigthink.com)