Miša Pušenjak
Pred nami je najbolj nor čas v letu, zame pa tudi najlepši in najbolj prazničen. Bolj kakor z vrtom se ukvarjamo z jedilniki, recepti. K temu pa sodi tudi pospravljanje, da bomo praznike pričakali v čistem stanovanju. Saj veste, vsi malo verjamemo tudi, da tako, kot leto pričnemo, bo vse leto. In ko pospravljate, se lotite tudi predala, v katerem imate shranjeno seme.
Iz leta v leto imamo več težav s kaljenjem semen. Zagotovo je vzrok tudi v tem, da je kvaliteta semen na policah vse slabša. Zato je toliko bolj nujno, da v predalih ne hranimo starega semena. Za priznano gospodinjsko varčnost tu ni prostora.
Star evropski običaj je setev božičnega žita
S semeni ne pretiravajmo
V originalni vrečici zaprto, kupljeno seme dalj časa ohrani svojo energijo in dobro kaljivost. Vsaj pred časom (danes žal ne zaupam več nikomur) so se za pakiranje semena v vrečice uporabljali materiali, ki niso dovoljevali vdora vlage, deloma pa celo toplote. Kakor hitro vrečico odpremo, spustimo do semena več vlage in toplote, zato seme prične pospešeno dihati. Še slabše je, če ste vrečico s preostalim semenom po setvi odložili na zemljo, pospravili pa šele, ko ste na vrtu za tisti dan opravili vse delo.
Priporočajo kalilni test
Zdaj pa si poglejmo, kako staro seme še lahko hranimo in bo uspešno kalilo. Svetujem, da zavržete vse odprte vrečice, ki so starejše od treh let, posebej pa vrečice s semenom cvetlic in začimb oziroma dišavnic. Seme cvetlic običajno ohranja kaljivost zelo kratek čas, seme dišavnic pa vsebuje veliko eteričnega olja, zato prav tako zelo hitro izgublja kaljivost.
Domač kalilni test
Da ne bo spomladi razočaranja pri kaljenju semena vrtnin, svetujem, da vse starejše seme preizkusite. Kalilni test je enostaven. Namočimo več plasti papirnate brisače, omočene plasti položimo na krožnik. Nanje razporedimo preskušano seme, ni potrebno štetje, vendar bi morali preizkusiti vsaj deset semenk. Vse skupaj zavijemo v prozorno folijo za živila in postavimo na toplo. Semena zelišč in dišavnic postavimo na svetlo, drugo seme pa v temen prostor. Že po nekaj dnevih (5-7 dni) boste videli, kako uspešno bo seme kalilo v slabih razmerah, če pa še po 14 dnevih ne kali, ne bo z njim nič. Prav tako se na semenu ne smejo pojaviti plesnive prevleke. Tako seme pred setvijo namočite v topel (ne vroč) žajbljev ali kamilični čaj.
Seme stročnic zamrznemo
Še nekaj, ob pospravljanju semena poiščite seme fižola in ga dajte v zamrzovalno skrinjo, če tega še niste storili. Podobno naredimo s semenom graha. Vsi poznate neprijetne luknjice v semenu fižola in bele črvičke v grahu. Gre za dva škodljivca, ki imata podoben razvojni krog. V času pred cvetenjem parčki hroščkov veselo letajo in se parijo. Samice zaležejo jajčeca v plodnice stročnic, v semenu ostanejo ves čas skladiščenja. Ko seme pobiramo, jih seveda ne opazimo. Fižolar se običajno izleže že v skladišču, pregrize iz semena, ponovno pari in zaleže jajčeca v seme. Skupaj z njim ga posejemo na vrtu in zaključimo življenjski cikel. Ta krog lahko vsaj deloma prekinemo z zamrzovanjem semena. Nič ne bo narobe, če bo seme zamrznjeno vso zimo. To velja seveda za seme, ki ste ga pridelali letos.
Če si je kdo s počitnic prinesel eterično olje sivke, lahko poskuša hroščke uničiti z njim. Seme zapre v neprepustno posodo, med seme pa položi odprto stekleničko z eteričnim oljem, tako pusti seme vsaj 14 dni.
Na biotehniški fakulteti so preizkusili tudi zatiranje hroščkov z diatomejsko zemljo, bilo je dokaj uspešno. Vendar je pri nas edini pripravek iz te zemlje registriran samo za zaščito semena žit.
Zeleno, ki bo priklicalo zeleno
Star običaj našega konca Evrope je setev božičnega žita. V sivo, pusto zimo je živa zelena barva prinesla košček upanja in vsaj za nekaj čas pričarala pomlad. Naši predniki so verjeli, da božično žito v jaslicah lahko prikliče dobro letino v naslednjem poletju. Mi pa ga lahko namesto tujih rastlin uporabimo za okrasitev naših domov. Potem pa ga celo pojemo ali, bolje, popijemo.
Če želimo to narediti, seme seveda ne sme biti razkuženo. O tem se prepričajte, preden ga kupite. Če je razkuženo, pa nič ne de, boste imeli samo lep okras v stanovanju, hiši, jaslicah.
Če potrebujete samo okras na lepo pogrnjenih mizah ob praznikih, potem lahko seme posejete kar na omočeno papirnato brisačo. Bolje pa je, da ga posejete v zemljo. Nekje 8 do 10 cm visoki lončki bodo zadoščali. Seveda je lahko tudi večji, predvsem pa naj bo lep. Tradicionalni datum za setev je god svete Lucije, 13. december. A v naših ogrevanih stanovanjih je to pogosto še prezgodaj. Na razpolago imate dvoje. Tradicionalisti posejte na pravi datum, ko pa seme dobro vzkali, setev do božiča postavite ven, na mrzlo. Tako upočasnite rast. Dva do pet dni prej pa ga postavite tja, kjer bo popestrilo praznike. Vsaj ena posodica naj bo tudi v jaslicah. Lahko pa žito posejete šele deset dni pred prazniki in bo najlepše na pravi dan. Nič hudega tudi ni, če ga porežete. Posejano v zemlji se vedno vsaj še enkrat obraste. Večkrat pa ne.
Izbrane lončke, posode napolnite z zemljo za rože. Jaz je vedno nekaj prihranim, ko sadim jesenske lepotice v lonce. Mogoče še en opomin. Večina nas substrat za rože hrani nekje zunaj ali v zelo mrzlih garažah, kleteh, zato lončke z njim napolnite dan prej ali pa vreče s substratom dan prej dajte na toplo. Saj veste, da v mrzli zemlji seme kali veliko počasneje in slabše. Seme posejte na gosto, tesno eno poleg drugega. Prekrijte ga z zemljo le toliko, da se ne bo več videlo, in zalijte. Postavite na toplo in počakajte na novo življenje. Dodate lahko kakšno pentljo, strože ...To je del našega modernega življenja. Nekoč tega seveda niso delali. Tako bodo prazniki nekoliko drugačni, bolj domači in, če verjamemo, naslednje leto domačega žita za kruh ne bo zmanjkalo.
Zelenje lahko po praznikih porežete, če seme ni bilo razkuženo, seveda. Uporabite ga v smutijih ali presnih sokovih. Vsebuje veliko koristnih snovi. Danes temu moderno rečemo mikro zelenje.
Za konec še nekaj. Če imate radi naravo, rastline in cvetje, potem naravnega zimskega miru ne boste motili s poki petard in drugih eksplozivnih sredstev. Del narave so tudi številne živali, ptice, ki nam poleti pomagajo v boju s škodljivci na vrtu. Pokanje grozno vpliva na njih. Če je zraven še mraz, jih zagotovo kar nekaj pogine. Zato ljubitelji narave ne pokajo, ne povzročajo nepotrebnega stresa vsem živim bitjem, ne nazadnje tudi samim sebi. Lepe in mirne praznike vam želim.
