Prav zares lahko umremo zaradi prevelike žalosti - in tudi zaradi sreče. Smrt zaradi zlomljenega srca je bila samo besedna zveza, a le do leta 2002, ko so ta pojav dr. Hikaru Sato in njegovi sodelavci v bolnišnici v Hirošimi opisali v svoji študiji. Sato je stanje poimenoval takotsubo kardiomiopatija. Kmalu pa so ga poimenovali tudi "sindrom zlomljenega srca". Pred kratkim so znanstveniki odkrili, da lahko umremo tudi zaradi prevelike sreče, kar je "sindrom srečnega srca".
Kaj je torej takotsubo kardiomiopatija ali takotsubo sindrom, kot ga tudi imenujemo? In zakaj nekateri ljudje zaradi tega umrejo? Najprej je treba poudariti, da je takotsubo kardiomiopatija le v redkih primerih smrtna. Kot pri drugih kardiomiopatijah (bolezni srčne mišice) večina ljudi okreva v nekaj mesecih brez dolgotrajne poškodbe srca. Tako se imenuje, ker imajo ljudje s to boleznijo nenormalno oblikovan levi prekat - glavno črpalno komoro. Sato je mislil, da oblika - ozka na vrhu in balonasta na dnu - spominja na keramične lonce, ki se uporabljajo za lovljenje hobotnic (takotsubo) - od tod tudi ime. To napihovanje namreč močno oslabi srčno mišico, kar vpliva na njeno sposobnost učinkovitega črpanja krvi.
Več primerov ali večja ozaveščenost?
Študija, v katero je bilo vključenih približno 135 tisoč Američanov, je pokazala, da se je število ljudi z diagnozo tega stanja vztrajno povečevalo v enajstih letih izvajanja študije (med letoma 2006 in 2017). Pogostejša je pri ženskah (88 odstotkov), najpogosteje pa se pojavi pri ljudeh, starih nad 50 let.
Zdravniki zdaj verjetno odkrijejo več primerov, ker se pojava te bolezni bolj zavedajo, ker se življenjska doba podaljšuje in ker imamo boljša diagnostična orodja za njeno odkrivanje.
Dokazano je bilo, da je sindrom zlomljenega srca povezan s precejšnjim čustvenim ali fizičnim stresom. Natančen mehanizem, s katerim stres povzroči spremembo oblike srca in vse simptome - bolečine v prsih in težko dihanje - pa še vedno ni povsem pojasnjen.
Zdravniki so opazili podobne škodljive spremembe srca pri ljudeh z nekaterimi boleznimi, kot so feokromocitom (redek tumor na nadledvičnih žlezah) in motnje centralnega živčnega sistema. V teh primerih se pojavi presežek kateholaminov - adrenalina, noradrenalina in dopamina, ki jih proizvajajo nadledvične žleze. To povečuje vpliv teh hormonov pri takotsubo kardiomiopatiji. Pri sindromu zlomljenega srca so to potrdili tudi s popolnoma enakim stanjem srčnega levega prekata pri bolnikih, ki so jih zdravili s temi kateholamini med lepotno rinoplastiko (operacijo nosu).
Sprememba oblike levega srčnega prekata je znana tudi kot sindrom zlomljenega srca
V stresnih situacijah se poveča količina kateholaminov, kar vpliva na telo, zlasti na srce - poveča se frekvenca in moč srčnega utripa. Ta učinek v stresnih situacijah ne preseneča, saj telo in um pogosto preideta v način boja ali bega, kar sproži sproščanje teh kateholaminov. Stresni dogodki, ki lahko sprožijo takotsubo sindrom, so prejemanje slabih novic (kot je diagnoza raka), izguba ljubljene osebe, nasilje v družini, prometna nesreča in celo javno nastopanje.
Druga skrajnost
Pred kratkim pa so raziskovalci v Nemčiji opisali bolnike s takotsubo sindromom, ki so jih sprožili veseli dogodki, kot so poroka, rojstvo vnuka in dobitek v igri na srečo.
Od 910 bolnikov v študiji, ki so imeli čustveni sprožilec sindroma takotsubo, jih je imelo 37 sindrom srečnega srca in 873 sindrom zlomljenega srca. V nasprotju s sindromom zlomljenega srca, ki prizadene predvsem ženske, so sindrom srečnega srca večinoma opazili pri moških.
Raziskovalci so ugotovili, da so smrti in zapleti zaradi sindroma srečnega srca in sindroma zlomljenega srca približno enaki - in zelo redki. Zato naj vas ne skrbi, ko ste čustveni zaradi pomembnih dogodkov v življenju. Malo verjetno je, da boste zaradi njih umrli. A če začutite bolečino ali tiščanje v prsnem košu, vedno poiščite zdravniško pomoč, sklene The Conversation.
