V Združenih državah Amerike vsako leto zboli za gripo od 16 do 65 milijonov ljudi oziroma od pet do 20 odstotkov prebivalstva. Od tega je v povprečju treba hospitalizirati 200 tisoč bolnikov, okoli 50 tisoč pa jih za posledicami bolezni umre. Starejši od 65 let so posebno dovzetni za okužbo z gripo, saj imunski sistem z leti oslabi. Poleg tega imajo povečano tveganje za zaplete z dolgoročnimi posledicami, zlasti če potrebujejo bolnišnično oskrbo.
Značilni bolezenski znaki gripe so povišana telesna temperatura, kašelj, bolečina v grlu in mišicah, glavobol ter utrujenost. A kaj pravzaprav povzroča takšno razdejanje v našem telesu? Kaj se v njem dogaja, ko prebolevamo gripo? O tem dosti ve Laura Haynes, saj je imunologinja na medicinski fakulteti univerze v Connecticutu. V laboratoriju raziskuje, kako gripa deluje na telo in kako se telo z njo spopade. Zanimivo je, da simptome gripe pogosto povzročajo ravno obrambni mehanizmi, s katerimi se telo bori proti virusu.

Kako gripa vstopi v telo

Virus gripe povzroča okužbo dihal, torej nosu, grla in pljuč. Prenaša se kapljično - z vdihavanjem kapljic, ki jih okužena oseba v okolico širi s kihanjem in kašljanjem, ali s prijemanjem okuženih predmetov in naknadnim dotikom ustne oziroma nosne sluznice ali očesne veznice. Nato virus potuje po dihalni poti in se v pljučih s pomočjo posebnih molekul veže na celice povrhnjice. Ko prodre v gostiteljeve celice, začne z njihovo pomočjo proizvajati beljakovine, s katerimi ustvari nove viruse. Novonastali virusi zapustijo celice, nato pa začnejo napadati druge bližnje celice.

Bolečine v glavi in mišicah

Kljub temu da se virus gripe navadno zadržuje izključno v pljučih, ima številne sistemske simptome, med drugimi vročino, glavobol, utrujenost in bolečine v mišicah. Kemokini in citokini, ki jih proizvajajo celice prirojenega imunskega sistema, za uspešno premagovanje okužbe preidejo v krvni obtok in botrujejo sistemskim simptomom. Tedaj se odvije niz zapletenih bioloških procesov.
Eden od njih je sprožitev citokina interlevkin 1. Ta je pomemben za aktivacijo celic T v odziv na virus, hkrati pa vpliva na del možganov, ki uravnava telesno temperaturo. Posledici tega odziva sta vročina in glavobol.
Še en pomemben citokin je tako imenovani dejavnik tumorske nekroze alfa. Na pljuča deluje protivirusno, kar je seveda pozitivno, toda obenem povzroča vročino, izgubo apetita, utrujenost in šibkost. Raziskave v Connecticutu so razkrile še en zanimiv vidik okužbe z gripo. Vemo, da sta bolečina v mišicah ter šibkost izrazita znaka gripe. Raziskava na živalskem modelu je pokazala, da gripa povzroča povečano izražanje genov, ki spodbujajo propad mišic, ter zmanjšano izražanje genov, ki spodbujajo rast mišic v skeletnih mišicah nog.
Bolezen torej ovira hojo in oslabi mišice v nogah. Pri mlajših osebah so ti simptomi prehodni in izginejo skupaj z okužbo, pri starejših ljudeh pa se lahko njihovo trajanje znatno zavleče. To je lahko nevarno, saj pomanjkanje moči v nogah in posledična omejena stabilnost povečata verjetnost padcev, zato so starejši v času, ko prebolevajo gripo, še posebej ogroženi. Lahko pride celo do trajne gibalne oviranosti, zaradi katere je oseba primorana uporabljati palico ali hoduljo, kar občutno omeji njeni mobilnost in neodvisnost.
Raziskovalci menijo, da je ta učinek gripe še ena od nenamernih posledic imunskega odziva na gripo. Strokovnjaki skušajo natančno opredeliti, kateri dejavniki so krivi za pešanje mišic in ali jih je mogoče preprečiti. Naslednjič, ko boste trpeli ob prebolevanju gripe, se lahko torej tolažite, da je to le znak, da se vaše telo krepko bori proti preteči grožnji. Preprečuje namreč širjenje virusa v pljučih in uničuje okužene celice, sklene Laura Haynes v prispevku za The Conversation.