Starodobni zeliščarji so jesensko vreso (Calluna vulgaris) zelo cenili in jo uporabljali pri boleznih vranice, žolča, pri želodčnih krčih, proti rahitisu, za prečiščevanje krvi, pri sečni kislini in revmatizmu. Vsebuje fumarinsko kislino, čreslovine, citronsko kislino, karotin, erikotin, veliko rudnin, minerale, kremenčevo kislino …
Cele zaplate jesenske rese najdemo ob robovih svetlih, zakisanih gozdov, ob barjih, goljavah in nasipih, rada ima ilovnata tla. Koreninski sistem je močno razraščen, tako da med reso redko kaj uspeva.
Spomladanska resa (Erica carnea) pa ima rada suhe, prisojne apnenčaste podlage travnikov in gozdnih robov, najdemo jo tudi v gorah. Krasijo jo majhni zvonasti cvetovi, nanizani vzdolž stebelca, v različnih rožnatih odtenkih, lahko so tudi beli ali rumenkasti. Plodovi v obliki majhnih kroglic dozorijo novembra. Listi so drobni, igličasti in se prekrivajo, poleti zeleni in proti zimi rjavkaste barve. V ljudskem zdravilstvu ne delajo razlik med jesenskim in spomladanskim vresjem.
Pri boleznih mehurja in ledvic
V današnjem času vresju šolsko zdravilstvo ne posveča veliko pozornosti, je pa dokaj priljubljeno v ljudskem. Kot nekdaj reso uporabljamo za lajšanje revmatičnih težav, pri boleznih mehurja in ledvic, zoper ledvične kamne in pesek, rahitis, za čiščenje krvi pri ekcemih in kožnih izpuščajih.
Zunanje se uporablja kot obkladek pri bolečinah in vnetju oči. Deluje proti nespečnosti. Ima antiseptično in diuretično delovanje, razkužuje sečne poti, umirja vnetje mehurja, pomaga ohranjati zdravje prostate, pospešuje izločanje strupenih snovi iz telesa, lajša revmo, artritis in protin.
Med iz jesenske vrese
Jesensko vreso najdemo tudi v Bachovih esencah. Pomaga omiliti zahtevnost vase zaverovanih ljudi, ki neprestano zahtevajo pozornost drugih. Če vresi dodamo galunovec, dobimo rumeno oziroma - s ščepcem železa - zeleno barvo, v kateri obarvamo tkanine. Ima veliko nektarja in je dobra jesenska paša čebelam. Med iz jesenske vrese je priljubljen in cenjen zaradi antibakterijskega delovanja.
Nabiramo cvetoče nadzemne dele, torej vejice z drobnimi cvetovi.
Čaj
Čajno žličko vresja prelijemo z 200 ml vrele vode in po desetih minutah precedimo. Osladimo z medom. Skodelico čaja popijemo pred spanjem.
Čaj (prevretek)
V liter vode damo dve veliki žlici cvetov in vremo pet minut. Čaj, ki ga popijemo čez dan, deluje proti ledvičnim kamnom, boleznim sečil, še posebej vnetju mehurja in prostate, spodbuja izločanje vode.
S prevretkom umivamo tudi aknasto kožo, kožne ekceme, zbledele bodo tudi pege.
Čajna mešanica za ledvice in mehur
Sestavine: 20 g vresja, 20 g breze, 20 g koprive, 20 g preslice, 10 g koruznih laskov, 10 g zlate rozge, 5 g borovničevih listov.
Žlico mešanice damo v liter vrele vode in po nekaj minutah precedimo. Popijemo 3 dl čaja trikrat dnevno.
Kopel proti revmatizmu
Dvakrat dnevno se okopamo v vodi, ki smo ji dodali močan prevretek iz vresja. Naredimo ga tako, da šop vresja prekuhamo v dveh litrih vode in vlijemo v kad, v kateri ostanemo 20 minut. Take kopeli so koristne tudi pri išiasu.
