Vrtnarije žarijo v pisanih barvah: Trobentice, jegliči in vse ostalo vmes

Matic Sever Matic Sever
12.03.2023 04:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Izbiramo iz res bogate palete barv.
Floradania/Pixabay

Trobentice so klasičen zgodnjepomladanski nakup ljubiteljev cvetočih sadik. Vrtnarije kar žarijo v pisanosti velikanskih cvetov raznoterih barv, ki z našo samoniklo trobentico razen grobe oblike nimajo več kaj dosti skupnega. Te velikanske cvetove izrazito močnih barv je tudi težje kombinirati, zato vas bom tokrat nagovoril k rabi še katerega drugega, manj razširjenega jegliča.

Trobentice, mnogi jim rečejo kar primule, so del rodu Primula, ki zajema veliko število vrst, le majcen del teh pa gojimo in pogosto sadimo po vrtovih. Vse te vrste botanično imenujemo jegliči in tudi trobentica ima drugo bolj znanstveno ime - brezstebelni jeglič. Ker tudi pri nas raste kar nekaj lepih jegličev, je marsikje na mestu, da se pri izbiri obrnemo tudi na tiste križance, ki po postavi spominjajo nanje. Že kar nekaj časa so v trendu nenavadne obarvanosti jegličev in pa sorte, ki se približujejo divjim predstavnikom, le barve so bolj izrazite ali pa je nabor teh pestrejši.

Če vreme ne postreže z zelo toplimi dnevi, jih zalivati skoraj ni treba.
Floradania/Pixabay

Če smo pri marsikateri sorti velikocvetne trobentice naslednje leto razočarani, ker se cvetovi pomanjšajo in morda celo precej razbarvajo, pa tega za divje drobnocvetne sorte ne moremo trditi. Vse opisane jegliče navadno uporabimo predvsem v sezonskih zasaditvah v cvetličnih posodah ali pa morda v majceni gredi v predvrtu, kjer zahtevajo stalno vlažna tla in najmanj pol dneva sonce. Kasneje, ko odcvetijo, jih lahko presadimo na vrt, kjer bodo nekatere z nami cvetele še kar nekaj let.

Nežno pomladansko
Floradania/Pixabay

V stanovanju

Predvsem v prvih mesecih leta in ob prvih pomladnih praznikih se veliko trobentic proda kot lončnice in romajo v stanovanja. Ker so te rastline navajene na hlad, jim ogrevane sobe niso po godu. To še ne pomeni, da ne smejo v stanovanje, le zelo moramo paziti, da so redno zalite in na čim bolj svetlem mestu, lahko na direktnem soncu. Moramo pa računati na to, da topleje ko bo, prej bodo odcvetele. Kot lončnice tako ne trajajo dolgo.

Jegliči na kratkih steblih v opečnatih barvah za topel občutek
Floradania/Pixabay

Na okenski polici

Če v stanovanju hitro odcvetijo, pa to ne velja za trobentice, jegliče na zunanjih okenskih policah, balkonih in v loncih pred vhodom. Tam bodo zaradi hladnega vremena v marcu in aprilu cveteli zelo dolgo obdobje. Če vreme ne postreže z zelo toplimi dnevi, jih tudi zalivati skoraj ni treba, se pa lahko pojavi manjša težava. Nepoznavalec se lahko ustraši, ko v ledenem jutru zagleda jegliče s povešenimi cvetnimi stebli in listi. A te rastline trpežne in navajene na zimske temperature, torej je skrb odveč. Takoj ko se temperature dvignejo nad ledišče, se rastline postavijo pokonci.

Preprosto v belem
Floradania/Pixabay

Pisano ali zadržano

Neučakanost po barvah pomladi nas marsikdaj zanese in v hlastanju po cvetoči energiji v domu ali na vrtu hitro nakopičimo vse barve mavrice. To pri trobenticah in jegličih zaradi obsežnega nabora sort sploh ni težko. Sam sem pristaš skrbno izbranih kombinacij in se najbolj nagibam k druženju več odtenkov ene barve ali kombiniranju dveh do treh sorodnih si barv, zraven pa bogato cvetoče zapolnjujem z zelenjem. Kdor je za pisano, naj bo pa pisano, bi pa konje ustavil tam, kjer se uporabi trobentice, ki imajo pisan cvet. Če je cvet modro-rumen, potem priporočam, da se izognemo dodajanju še ene pisane sorte, raje dodajmo enobarvne rumene ali modrovijolične sorte.

Kombinacije so neštete.
Floradania/Pixabay
Naše samonikle ali malce skrižane trobentice se na vrtu rade zasejejo in ustvarjajo cele preproge cvetja.
Floradania/Pixabay
Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?