Mnogi Slovenci so v svojih srcih spet našli željo po vrtnarjenju. Vendar nekatere muči zdravje, nekaterim nagaja hrbtenica, drugi imajo na razpolago zelo malo prostora, a bi radi pridelali več. Nekateri pa bi se radi lotili nekoliko drugačnega vrtnarjenja. Za vse te je rešitev visoka greda, za tiste z manjšimi površinami pa visoka gomila.
Mnogi se boste vprašali, zakaj gomila in ne nenavaden vrt. Gomila pomeni na isti talni kvadraturi skoraj dvakrat večjo površino za pridelovanje vrtnin. Za gomilo pravzaprav nanosimo nov material, ki s podlago nima zveze - tudi če je ta težka, poteptana, uničena, gomila postane rodovitna. Zaradi nepreperele organske plasti se spomladi ves čas ogreva in lahko na njej zelo zgodaj pridelujemo vrtnine.
Kaj moramo vedeti?
Visoke grede in gomile so prej suhe, zato je potrebno redno namakanje. Da se zemlja čim manj izsušuje, uporabljamo naravne, organske zastirke, rastline pa hitro menjamo; čim manj časa naj bo površina gola.
V gomile se raje naselijo voluharji, zato jih na ogroženih zemljiščih ne priporočam. Voluharje odganjamo z rastlinami, ki dišijo po limoni: melisa, limonska trava, limonski ožep. V gomili uporabimo za material bezgove liste in veje, a vse to ne pomeni gotovosti, da voluharja ne bo.
Polži niso reden gost na običajno bolj suhi in topli zemlji gred ali gomil. Če se pojavijo, se proti njim ravno tako borimo z zastiranjem tal z bezgovimi listi in mladimi poganjki ali gozdno praprotjo. Grede lahko obijete tudi z 20 centimetrov debelimi cinkanimi ali bakrenimi trakovi.
Običajno se material po štirih, petih letih sesede in moramo začeti znova. Vse, kar ostane od gomile oziroma grede, pa ponovno uporabimo pri zlaganju nove.
Material in delo
Za postavitev je najbolj primerna jesen, saj imamo na razpolago večino potrebnega materiala, a se lahko dela lotimo tudi spomladi. Prostor, kjer se bomo lotili dela, naj bo sončen, kajti praktično vse vrtnine potrebujejo veliko sonca. Ker so plasti narejene tako, da voda hitreje odteka, grede pa so vedno na sončnih mestih, se hitreje izsušujejo. V bližini zato potrebujemo vodo za namakanje.
Ovčja volna ali agrofilc je dober izolator
Kaj lahko pridelujemo
Na teh gomilah lahko pridelujemo praktično vse, tako vrtnine kakor zelišča in cvetlice.
Na vrhu gomile naj rastejo vrtnine, ki potrebujejo oporo, to so kumare, paradižnik, visoki fižol. Ob njih posadimo papriko, jajčevec, skratka visoke vrtnine. Upoštevamo dobre sosede, pazimo, da visoke rastline ne senčijo nižjih. Čim več delamo s sadikami, saj je površina še bolj dragocena in omejena kakor na vrtu. Sadika močno skrajša čas, ko je posamezna vrtnina na gomili, tako na enem mestu pridelamo več. Med rastline z dolgo rastno dobo posadimo tiste s krajšo, tako je prostor bolje izkoriščen.
Nekaj primerov: med brstični, listnati ohrovt ali zelje posadimo nizki stročji fižol, med sadike paradižnika in paprike pa sadike solate. Por posadimo kar med peteršilj ali korenček. Med kumare, bučke, ob paradižnik posadimo baziliko. Med solato posejemo redkvico, azijske listnate rastline ali rukolo. Če naredimo več gomil, jih je smiselno delati postopoma. Prvi dve leti je hranil za rastline na njih več, zato nanje sadimo požrešnejše vrtnine, morda v prvem letu kapusnice, naslednje leto plodovke, nato pa korenovke in gomoljnice ter nazadnje solatnice, čebulnice in stročnice. Med kapusnice kljub temu vključimo tudi nizki stročji fižol, morda grah, posejemo kamilico, posadimo listno, stebelno ali gomoljno zeleno. Prav tako kombiniramo paradižnik in solato spomladi, jeseni pa špinačo in motovilec. Za vse ugodne kombinacije je na tem mestu malo prostora.
Visoke grede/gomile so namenjene izkušenejšim vrtnarjem, čeprav se jih lahko lotijo tudi novi. Poiščite tabele o dobrih in slabih sosedih v literaturi, malo razmislite, kako rastline rastejo, uspevajo, in zagotovo boste tudi sami znali poiskati ustrezne kombinacije. Včasih je smiselno, da na primer špinačo zamenjamo z blitvo, saj ta na manjšem prostoru da več listne mase. Vedno vsako pobrano rastlino takoj zamenjamo z novo sadiko.
Vsekakor pa naj tako na gredi kakor na gomili rastejo tudi cvetlice in vaša najljubša zelišča. Razlika med sajenjem na gredah in gomilah je le v tem, da ob robu visokih gred posadimo povešujoče vrtnine, kot so kumare, buče ali cvetlice, denimo kapucinke.
