Tudi pri zelnatih trajnicah ne manjka odpornih vrst in sort, ki dobro prenašajo vročino

Počasi se bomo le navadili na nepredvidljivo klimo naših poletij - in čeprav niso vsa vroča in sušna, ravno takšna odločajo, kako bodo izgledale naše gredice in kaj bo preživelo. Na srečo smo mnogi ugotovili, da v rastlinskem svetu, tudi pri zelnatih trajnicah, ne manjka odpornih vrst in sort, ki dobro prenašajo sušo in vročino.

Kraljestvo sive

Eden od najprepoznavnejših zaščitnih znakov proti suši odpornih trajnic je siva barva, najpogosteje listov. Pogosto sajena in zaželena je vsekakor sivka (Lavandula angustifolia), poznan in odporen je tudi volnati čišljaki, (Stachys byzantina), sinjezelena bilnica (Festuca glauca), žajbelj (Saliva officinalis), nemški rožmarin (Santolina chamaecyprisus), laški smilj (Helichrysum italicum), številni pelini (Artemisia sp.).

Bujno cvetoče kljub suši in vročini

Ne moremo mimo rdečih, rumenih in oranžnih gajlardij oziroma kokard (Gaillardia grandiflora), ki v nekakšni eksploziji cvetenja izdahnejo svoje kratko življenje. Na Primorskem pogosto videvamo rdečo špajko (Centranthus ruber), ki v rožnati ali beli barvi poka od vitalnosti celo v zidnih razpokah. Tudi binkošntitni (Dianthus gratinaopolitanus) in deltasti nageljčki (D. deltoides) so odlični, prvi nam krasijo še s pogosto sivozelenimi listi, drugi pa po junijskem cvetenju tvorijo lepe vednozelene nizke preproge.

Zalivalka na večnem dopustu

Pri nekaterih trajnicah si lahko glede zalivanja privoščimo popolno lenobo. Če želite ostati mirni glede izgleda rastlin tudi v dolgotrajnih sušah, potem posadite homulice (npr. Sedum acre, S, spurium, S. sexangulare), hermelike (Sedum telephium in S. spectabile), netresk in semenike ali delosperme (Delosperma sp.), ki so se uspešno oborožile z zalogo vode v svojih mesnatih listih in steblih.

Suša ni prepreka za dolgotrajno cvetenje

Če si želite veliko cvetja celo poletje, potem posadite gavre (Gaura lindheimeri in sorte) v beli ali rožnati različici. Njihovim pokončnim poganjkom bodo po razrasti pravo nasprotje karvinskijeve suholetnice (Erigeron karvinskianus).
Po obliki rasti in višini je nekje med navedenima barvilna pasja kamilica (Anthemis tinctoria), ki s socvetji spominja na manjše ivanjščice v beli, kremni ali rumeni barvi. Dobro jo je sicer porezati po prvem valu cvetenja, saj tako hitro tvori nove cvetne popke.

Nizke in blazinaste

Tu nam ne zmanjka raznolikih vrst in sort, zato naj naštejem le nekatere bolj odporne. Med take zagotovo spada vednozeleni grenik (Iberis sempervirens) s snežno belimi spomladanskimi socvetji, ki pa na nekaj let potrebuje konkretno rez, da se lepo pomladi in zgosti.
Drugi pomembnejši rod so avbrecije (Aubrietia hy.) v raznoterih odtenkih vijolične, rožnate in bele. Tudi teh nikar ne pozabimo močno porezati na nekaj let, saj drugače pogosto postanejo neugledne in se deli blazin pričnejo sušiti. Od kar nekaj zelo trpežnih zvončnic naj omenim gargansko (Campanula garganica), ki se z obsežnim koreninskim sistemom dobro znajde tudi med skalami in nas maja ter junija razveseljuje z vijoličnimi zvezdastimi cvetovi.