Koani so v budizmu izreki, zgoščena paradoksalna besedila, katerih glavni namen je, prek razbitja ega, preizkus razsvetljenstva. Boani, ki si jih je, po svojem imenu, izmislil Bojan Sedmak, lahko tudi razbijejo kakšen ego in so tudi besedila besedila velike jezikovne zgoščenosti. Avtor je napisal boan o boanih. "Lirski subjekt vprašajo, kaj je boan. 'Ne vem,' reče in zamahne po zraku pred nosom, 'a je tu očitno še eden ...' 'Ni to stari dobri zamzag?' 'Nikakor, zamzag je mnogo bolj koan kot boan.'"
Zdravko Duša je v predgovoru ene od knjig boan poimenoval tudi Bojanove slogane in pesniške skicirke. Gre namreč za zelo raznorodno beleženje in ne filozofske prebliske ali moralne sodbe. Andrej Brvar je v drugi knjigi dejal, da so fusnote, hipni odzivi na sprotno dogajanje vse bolj razdrobljenega žitja in bitja v vse bolj razdrobljenem fragmentarnem svetu. Jani Kovačič jim reče kar misli, prebliski, leta in leta jih je nosil kot hrček na kup, zdaj so zbrane v treh več kot 250 strani obsežnih knjigah. Naslovi so 1001 boan, prva knjiga je izšla leta 2016, 999 boanov je iz leta 2017 in 1000 boanov je lanska.
Boan je afolirizem. Afolirizem je afolirizem, neologizem, lirični aforizem, impresija, maksima, sentenca z nadevi avtobiografije, ironije, norije, čarovnije, razlaga v prvi knjigi. Pesniško se sliši opis, da je boan privid, fatamorgana v Chott El Djeridu, v puščavski depresiji, izhlapevajočem jezeru pod gladino morja v Sahari .... In lahko si ga predstavljaš, Mariborčana, ki je bil tam, kako je gledal, ko so se mu stvari zdele podobne kot doma. Za naš čas značilen je tudi boan z naslovom Povedati. "Kako lepo je povedal Eluard: 'Nič nimam povedati, a govorim.'" Koliko dela opravi sarkazem pri prostem padu, se v enem sprašuje. Ko je začutila, da ni napravila prvega vtisa, je prižgala še eno cigareto zaradi drugega, se sliši absurdno, a preberite še enkrat. Še vedno? Tudi prav. Le kaj bodo govorili in pisali o nas, ko nas ne bo več? "V čem se zgodovina loči od obrekovanj, torej od presoj o nekom, ki ga ni zraven?"
"Slovencem nasploh ni všeč, če se kak sonarodnjak kje kdaj kako preveč izpostavi in uveljavi; takoj se začne obiranje, pretežno v negativnem smislu, kar večinoma prihaja od malih ljudi na malem prostoru z malimi perspektivami, malimi problemi, malimi sposobnostmi, malimi življenji, malimi možgani ... " Še en boan je zelo naš, slovenski. "Vnet za čast dežele? Ne, bolj za njeno last." Na pomoč mu je prišel tudi francoski mojstrski pisatelj. "Boris Vian je nekoč izrazil gnev do mnogih ljudi v romanu Bruhal bom po vaših grobovih. Ko pomislim na nekatere, jaz ne bi čakal tako dolgo."