V NEDELJO

(TEMNA PLAT) Ne čudežno dekle, temveč goljufinja. Nasedli so ji tudi prekaljeni poslovneži

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nekdanje čudežno dekle ob prihodu na sodišče tik pred izrekom kazni
EPA

V Washingtonu rojena Elizabeth Anne Holmes je hči Christiana Rasmusa Holmesa IV., nekdanjega predsednika družbe Enron, energetskega podjetja, ki je ga je revija Fortune še leta 2000 imenovala za najbolj inovativno ameriško podjetje, leto kasneje pa je končalo v stečaju, saj naj bi bili več let goljufivo prikazovali rezultate poslovanja. Že v srednji šoli je Elizabeth Holmes pokazala velik interes za računalniško programiranje in dejala, da bo njena prva poslovna pot podjetje, ki bo pisalo in prodajalo računalniške programe. A nato je po srednji šoli nadaljevala šolanje na Univerzi Stanford, odločila se je za kemijski inženiring. A študija ni končala, šele 19-letna je leta 2003 ustanovila podjetje Theranos in kot njegova glavna direktorica obljubljala revolucijo trga krvnih preiskav.

V Silicijevi dolini si je pričela pridobivati ugled, mediji so jo kmalu razglasili za tehnološko vizionarko. Steve Jobs medicine, ženski Mark Zuckerberg - taka imena so zanjo uporabljali mediji. Elizabeth Holmes je namreč napovedala revolucionarne spremembe v zdravstveni diagnostiki. Sama se je bala igel in pogleda na kri, zaradi česar naj bi njeno podjetje izumilo metodo, s katero lahko že iz nekaj kapljic krvi iz prsta (namesto iz epruvete ali še več krvi) opravijo kakovostno krvno preiskavo. Javnost je prepričevala, da bo podobno, kot ima skoraj vsak dom tehnologijo Steva Jobsa, tudi njena samotestirna naprava za odkrivanje bolezni nekoč del vsakega gospodinjstva. Ustanovitelji podjetja Theranos so zbrali 700 milijonov dolarjev od vlagateljev, podjetje pa tudi na krilih dobrega piarja in pravljice o mladi genialki ocenili na devet milijard, še preden so kolegi s tega področja njeno testno napravo resno preučili v svojih študijah.

Najmlajša in najbogatejša v ZDA

Leta 2014 je imela Holmesova pod svojo domeno že 18 ameriških patentov in 66 neameriških, njeno ime pa se pojavlja tudi v zvezi z več kot sto patentnimi aplikacijami, katerih ​soizumiteljica je bila. Do leta 2015 je ameriška poslovna revija Forbes Elizabeth Holmes razglasila za najmlajšo in najbogatejšo milijarderko v Ameriki, ki je sama ustvarila - na podlagi ocene njenega podjetja - devet milijard dolarjev. A leta 2015 se je pričela za čudežno dekle strma pot navzdol. Nizala so se razkritja morebitnih goljufij v zvezi s Theranosovimi terjatvami. Forbes je kmalu popravil svojo oceno neto vrednosti Elizabeth Holmes na nič, revija Fortune pa jo je imenovala v svojem članku z naslovom 19 vplivnežev na svetu, ki so najbolj razočarali.

Junija 2015 je podjetje Theranos obiskal takratni podpredsednik ZDA Joe Biden.
Profimedia

Elizabeth Holmes je namreč zatrjevala, da v podjetju za testiranje uporabljajo najsodobnejše, revolucionarne naprave, a so imeli v resnici povsem običajno Siemensovo opremo. O njenih domnevnih prevarah zasebnih vlagateljev je leta 2015 izšel prvi članek v časniku Wall Street Journal. Pisalo je, da njen sistem ne deluje tako, kot bi moral oziroma kot ona obljublja. Sledil jih je cel niz, v njih so dvomili o natančnosti naprav v Theranosu. To je bil začetek konca. Potem ko je vrsta novinarskih prispevkov in preiskav regulatorjev razkrila dvome o tehnoloških trditvah podjetja, je leta 2018 ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo družbo Theranos in Elizabeth Holmes obtožila zavajanja vlagateljev z "obsežno goljufijo" z lažnimi ali pretiranimi trditvami o zanesljivosti tehnologije krvnega testiranja; Holmesova je po obtožbah plačala 500 tisoč dolarjev kazni, podjetju vrnila 18,9 milijona delnic, se odrekla svojemu glasovalnemu nadzoru nad Theranosom in sprejela desetletno prepoved opravljanja funkcije uradnika ali direktorja javnega podjetja.

Aprila 2015 se je Elizabeth Holmes udeležila zabave stotih najbolj vplivnih ljudi na svetu, ki jo je organizirala revija Time.
Profimedia

Holmesovi so nasedli ne le pacienti in mediji, ampak tudi prekaljeni poslovneži. Medijski magnat Rupert Murdoch je prvič denar vložil le dve leti po ustanovitvi podjetja, skupno ji je zaupal 125 milijonov dolarjev, kasneje ji je denar celo pomagal zbirati. Tik pred propadom pred petimi leti je svoj delež prodal podjetju nazaj za pičel dolar. Sto milijonov dolarjev je izgubila ministrica za izobraževanje v času Donalda Trumpa in bogata dedinja Betsy De Vos, brez 150 milijonov je ostala družina Walton, lastnica verige trgovin WalMart, nekdanji minister za obrambo Jim Mattis je vložil 85 milijonov dolarjev, nekdanji državni sekretar ZDA Henry Kissinger pa je izgubil okoli tri milijone dolarjev.

Še zmeraj trdi, da je verjela v svoje ideje

Junija 2018 je tožilstvo obtožilo Elizabeth Holmes in nekdanjega glavnega operativnega direktorja družbe Theranos Ramesha Sunnyja Balwanija goljufije in zarote. Elizabeth Holmes naj bi bila večino časa delovanja družbe Theranos v tajnem romantičnem razmerju z Balwanijem. Po propadu Theranosa je začela zvezo s hotelskim dedičem Billyjem Evansom in mu leta 2021 tudi rodila sina. Kot obtožena je Elizabeth Holmes vztraja, da ni nikogar nalašč pretentala, da je verjela v revolucionarne krvne preiskave in da so bili za zagotovitev kakovosti teh odgovorni drugi v podjetju. Že od malega je namreč sanjala, kako bo nekoč s pripomočkom za samotestiranje (ki naj bi ga zasnovala sama) ljudem pomagala pri prepoznavanju na stotine bolezni iz le kapljice krvi, in to v nekaj minutah.

Tožilstvu pa je uspelo prepričati poroto, da se je Holmesova dobro zavedala pomanjkljivosti tehnologije in da je zavestno zavajala vlagatelje. Lagala je celo, da take aparature uporabljajo v vojski. Del krivde je skušala prevaliti na Ramesha Sunnyja Balwanija, ki na sojenje še čaka. Elizabeth Holmes je trdila, da jo je on zlorabljal fizično in psihično, ji zapovedoval dieto, prijatelje in tako povsem nadzoroval njeno življenje.

Na sodni skici ustanoviteljica podjetja Theranos med zagovorom pred sodnikom Edwardom Davilo
Reuters

Po enajstih tednih sojenja in sedmih dneh razprav je porota v Kaliforniji januarja letos odločila, da je obtožena kriva goljufije in zarote po štirih od enajstih točk obtožnice, nanašajoče se na zavajanje investitorjev. Ti so v njeno vizijo vložili 945 milijonov dolarjev. Oproščena je bila po treh, v katerih so ji sodniki očitali zavajanje strank, ki so plačale za preiskave, pri še treh pa se porota ni mogla odločiti o krivdi.

Pred dnevi ji je sodišče izreklo tudi kazen za te zločine. Obsojena je bila na 135 mesecev zapora, torej za dobrih enajst let. "Theranos mi je bil všeč. To je bilo moje življenjsko delo,"se je objokana Holmesova pred razglasitvijo sodbe na sodišču opravičila vsem vlagateljem, ki jih je razočarala. "Zelo mi je žal. Z vsako celico svojega telesa obžalujem svoje napake," je še dodala 38-letnica, ki zdaj pričakuje drugega otroka. Ameriški okrožni sodnik Edward Davila je odredil, da se bo morala predati šele aprila prihodnje leto. Odvetniki Elizabetah Holmes so že napovedali pritožbo.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?