(TEMNA PLAT) Morilcu iz Gerečje vasi grozi dosmrtna kazen

Po številu ubojev in umorov Slovenija sodi med najvarnejše države v Evropi. Število teh kaznivih dejanj (in poskusov) že dalj časa sicer pada: še v 90. letih so policisti letno obravnavali do 100 primerov, po letu 2000 je številka padla na 60 do 80, po letu 2007 pa na povprečno okoli 40 na leto, kaže statistika. Predlani so preiskovalci obravnavali 33 tovrstnih dejanj, leta 2019 45, lani pa 38, zato ni nikakršno presenečenje, da so imela sodišča tudi v lanskem letu na področju najhujših krvnih deliktov veliko dela.

"3:0 zame"

Najodmevnejši primer pri nas, ki bi v letu 2022 lahko bil prelomen, je prav gotovo ponovljeni proces zoper trojnega morilca Silva Drevenška, prvega obtoženega v zgodovini Slovenije, ki mu je bil konec predlanskega leta na ptujskem okrožnem sodišču (nepravnomočno) dosojen dosmrtni zapor.

Drevenšek je 2020. na božič v Gerečji vasi v stanovanjski hiši najprej umoril nekdanjo partnerico Mojco Lešnik, saj ni prenesel dejstva, da ga je zapustila, zatem pa je z okrvavljenim nožem odšel še preko ceste v hišo njenih staršev Jožice in Branka Lešnika in se pred očmi svojega štiriletnega otroka maščeval še njima. Lani je bilo glavno vprašanje v tem postopku, ali bo tudi sodnica Katja Kolarič Drevenšku izrekla kazen dosmrtnega zapora, kot je to leto prej storil sodnik Marjan Strelec, a je bila kasneje njegova odločitev zaradi procesne napake razveljavljena. Sodnica Kolaričeva sodbe na dosmrtni zapor ni ponovila. Obtoženemu je za vsak umor določila kazen 29 let zapora, za zanemarjenje mladoletne osebe in surovo ravnanje štiri leta zapora, nakar mu je izrekla enotno kazen 30 let zapora. "Pogoje za izrek dosmrtnega zapora je treba tolmačiti restriktivno," je v obrazložitvi sodbe opozorila sodnica in poudarila, da bi "izrek dosmrtnega zapora obenem predstavljal odmik od dolgoletnih prizadevanj za humanizacijo kazenskih sankcij".

Nosilca obtožbe, tožilca Teja Kukovec Belšak in Uroš Tomažič, s sodbo na 30 let zapora nista bila zadovoljna, prav tako ne odvetnik Daniel Planinšec, ki je v procesu zastopal pravice oškodovancev, brata in sina umorjenih Mihe Lešnika in njegovega nečaka, otroka morilca in umorjene. V pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo terjajo dosmrtno kazen, zagovornik trikratnega morilca, odvetnik Andrej Kac, pa prvostopenjsko sodbo v pritožbi ruši s trditvijo, da tožilstvo v ponovljenem sojenju ni dokazalo zakonitih znakov kaznivega dejanja umora, pač pa je Drevenšek po njegovem kriv kvečjemu treh kaznivih dejanj uboja.

Drevenšek naj bi bil moril zato, ker se ni mogel sprijazniti s tem, da ga je partnerica zapustila, glavni spor med njim in njeno družino pa je bila delitev premoženja oziroma hiše, ki sta jo z Mojco postavila nasproti njenih staršev. Ko je bivša partnerica pričela postopek za delitev premoženja, ji je pričel groziti, da bo pobil vso njeno družino. Govoril je, da sta se z otrokom 24. decembra 2019 selila v novo hišo, leto kasneje pa da bo na ta dan tekla kri, kar je 25. decembra 2020 tudi uresničil. "3:0 zame," je rekel policistu ob aretaciji.

Zatrjevanja vpletenih strani, zakaj je treba Drevenška obsoditi na dosmrtni zapor oziroma mu kazen znižati, zdaj proučujejo tri sodnice na višjem sodišču v Mariboru, pred katere bo obtoženi stopil 25. januarja.

Zaradi treh ubojev 30 let zapora

Predlagani dosmrtni kazni se je v začetku lanskega leta izognil tudi morilec Peter Gaspeti, ki ima prav tako na vesti tri ljudi. Sredi predlanskega junija se je v Škocjanu pri Domžalah z večjim mesarskem nožem najprej spravil na 51-letnega invalidsko upokojenega strica Zvonka Gaspetija, ki je nič hudega sluteč sedel na kavču v domači sobi, potem je napadel 81-letnega dedka Cirila Gaspetija, ki je med kuhanjem kosila počival na stolu, nazadnje pa umoril še 74-letno nepokretno babico Martino Gaspeti, ki je ležala na kavču.

Tožilstvo ga je obtožilo treh grozovitih in zahrbtnih umorov, za vsakega je zahtevalo kazen 30 let zapora in enotno dosmrtno kazen, sodišče pa je, nasprotno, ocenilo, da je šlo za uboje in mu za vsako dejanje prisodilo kazen dvanajst let zapora, nato pa izreklo enotno kazen 30 let zapora. Tožilstvo se je na sodbo pritožilo in vztrajalo pri tem, da je edina primerna kazen za Gaspetija dosmrtni zapor. V pritožbi je opozorilo, da je obtoženi zlorabil zaupanje žrtev, ki so se v njegovi družbi počutile varne, imele so ga rade. Spomnilo je tudi na število vbodov in to, da je obtoženi želel, da oškodovanci trpijo, napadel jih je brez posebnega razloga, a bil prišteven, na sojenju pa ni pokazal nobenega obžalovanja. Višje sodišče v Ljubljani je v začetku lanskega leta v celoti potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča in s tem zavrnilo tako pritožbo tako tožilstva kot obrambe, ki je skušala za obtoženega doseči celo oprostilno sodbo. Za Gaspetija je tako pravnomočno obveljalo, da je kriv treh ubojev, zaradi česar bo za zapahi 30 let.

Bizarni poskus umora s krofi

Lani januarja so celjski višji sodniki potrdili tudi sodbo Luki Vlaoviću, ki bo zaradi poskusa umora bivše partnerice in otroka, ki jo ima z njo, za zapahi sedel 23 let. Vlaović pri zločinu ni uporabil pištole ali noža, kar je pri nas najbolj pogosto morilsko orožje, ampak je v svoj morilski načrt vključil tablete lorsilan. Zdrobil jih je v možnarju in zraven primešal nekaj sladkorja, z zmesjo pa posul krofe, ki jih je nato ponudil bivši partnerici in hčeri. Vedel je, da se bosta od njega odpeljali z avtomobilom in računal na to, da bo bivša partnerica za volanom zaspala ali izgubila zavest in povzročila prometno nesrečo, v kateri bi lahko obe umrli.

Sodbo na 23 let zapora so višji sodniki v Ljubljani lani potrdili tudi za Martina Zavirška, ki je 12. avgusta 2020 pred domačo hišo v Mali Račni pri Grosupljem ženo Natašo polil z bencinom iz zažgal. Ženi ni pomagal, čeprav je poklicni gasilec, ampak je zbežal. Čez dva dni so ga našli pri mami. Nesrečna ženska je bila opečena po 70 odstotkih telesa, ogenj ji je hudo poškodoval tudi notranje organe. Boj za življenje je izgubila 26. avgusta.

Sodni epilog je dočakalo še več družinskih tragedij. Na triindvajset let in dva meseca zapora je bil lani aprila na ponovljenem sojenju obsojen Andrej Vrščaj zaradi predlanskega umora Vinka Pekliča in povzročitve hude poškodbe materi Neži Vrščaj. Po zločinu, ki se je zgodil v središču Polzele, je pobegnil v Avstrijo in se tam predal.

Prepoved približevanja ga ni ustavila

Robert Pevec, ki je maja lani v Dravogradu umoril ženo Sabino, se na sodišču o krivdi ni sprenevedal. Priznal je, da jo je zalezoval in pretepal iz ljubosumja, saj se je hotela ločiti. Imel je prepoved približevanja, a je usodnega večera kljub temu ukrepu prišel v hišo, jo presenetil v kopalnici in jo začel s pestmi tolči po glavi. Brcal in davil jo je, odpeljali so jo v bolnišnico, kjer je dan kasneje njeno srce prenehalo biti. Na sodišču je dejanje obžaloval in bil obsojen na 20 let zapora.

Na dve leti manj zapora je bil lanskega novembra obsojen Hristijan Bozov, ki se je oktobra 2021 v Postojni brutalno znesel nad Vanjo Zgonec. Šlo je za maščevanje, ker ga je zavrnila. Z nožem jo je zabodel najmanj dvanajstkrat, posledice pa bo čutila vse življenje. Borutu Turku, ki je februarja 2020 na Potoku pri Straži vzel življenje partnerici Romani Muhič, so lani v drugo sodili zaradi umora, a je novomeško okrožno sodišče presodilo, da je šlo za uboj in mu izreklo kazen 14 let in osem mesecev, po pritožbeni seji na višjem sodišču v Ljubljani pa so mu kazen znižali na 13 let.

Na dolgo zaporno kazen je bil junija lani na ljubljanskem okrožnem sodišču obsojen tudi morilec Goran Ilikić. Doletela ga je sodba na 25 let zapora, ker je 31. januarja 2021 v stanovanju v Steletovi v Kamniku umoril ženo Marino, s katero sta bila v razveznem postopku. Že nekaj časa sta živela ločeno, tistega nedeljskega dne pa je prišel Ilikić pred vrata stanovanja bivše partnerice, vdrl vanj in jo pred očmi njenega novega partnerja zabodel v hrbet in vrat. Zoper sodbo sta se pritožila tako tožilstvo kot obramba, kar bo višje sodišče v Ljubljani na javni pritožbeni seji obravnavalo prihodnji petek.