V NEDELJO

(TEMNA PLAT) Aretacija mafijskega šefa: Eden najbolj gnusnih zločinov, ki mu jih pripisujejo, je umor 12-letnega dečka

Zora Štok Zora Štok
22.01.2023
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Razdejanje po eksploziji pod avtocesto, v kateri je umrl sodnik Falcone
Epa

Roka pravice je počasna, a dovolj dolga, da tudi po 30 letih doseže tistega, ki se ji je tri desetletja uspešno izmikal, vmes pa poskrbel za številne umore in druge mafijske posle. In bil zaradi njih v odsotnosti tudi večkrat obsojen na dosmrtne zaporne kazni. Matteo Messina Denaro, star 60 let, je eden najbolj zloglasnih mafijskih šefov v Italiji, čelni mož združbe Cosa Nostra. Naročnik številnih umorov, vodja številnih mafijskih aktivnosti, ki je nekoč izjavil, da je po njegovi zaslugi toliko mrtvih, da bi lahko zanje imel posebno pokopališče. A še tako čvrsta zaveza molčečnosti, ki velja med sicilskimi pripadniki mafije, sčasoma popusti - in en namig je dovolj, da policija sestavi mozaik in se pravi trenutek pojavi na pravem mestu, da se zloglasni mafijski šef znajde za rešetkami namesto v svojem skrivališču. Italija seveda ploska, a si večina Italijanov ne dela utvar, da je mafija zdaj obglavljena. Preveč je prepletena z družbo na vseh ravneh in na številnih področjih, da bi prijetje enega od šefov ali celo več njih, kot se je v preteklosti že dogajalo, povsem presekalo povezanost in vpetost mafije v vse pore italijanske družbe. A vsaj nekaj časa bo trajalo, da se obglavljena združba na novo organizira, si opomore in vzpostavi novo organizacijo, trenutna oslabljenost pa lahko policiji omogoči še kakšno aretacijo mafijskih pomembnežev.

Denara policija ni prijela v kakšni spektakularni akciji na njegovem domu ali na ulici. Ko so dobili namig, da Denaro hodi na redne preglede v eno od zasebnih klinik v Palermu, in bili pravočasno obveščeni o točnem terminu januarskega pregleda, so akcijo speljali tiho, neopazno. Karabinjerji so se neopazno pomešali med osebje klinike, mediji poročajo, da jih je bilo okoli dvajset, in čakali na pravi trenutek za aretacijo. Pozorno so spremljali dogajanje, da ne bi v morebitnem spopadu z Denarom ali njegovimi varnostniki bili ogroženi zaposleni na kliniki in drugi pacienti. V pravem trenutku so karabinjerji ukrepali, Denaro se niti ni upiral, so še poročali italijanski mediji. Trideset let skrivanja pred roko pravice se je izteklo. V preiskavi pa se je znašel tudi Alfonso Tumbarello, zdravnik, pri katerem se je Denaro zaradi raka zdravil pod lažnim imenom.

Denaro v spremstvu karabinjerjev zapušča privatno kliniko v Palermu. Namesto domov je šel v zapor.
Carabinieri

Nekateri poskusi aretacije Mattea Messine Denara so se neslavno končali. Eden takšnih se je zgodil septembra 2021 v Haagu. Mark L., takrat star 54 let, angleški državljan iz Liverpoola, je bil na Nizozemskem zaradi dirke formule ena. S sinom je jedel v eni od restavracij v Haagu, ko so v lokal vdrli zamaskirani policisti v polni bojni opremi, ga prijeli, mu čez oči nataknili prevezo in ga odpeljali. Ob aretaciji so mu še pokazali evropski priporni nalog, ki ga je bila izdala italijanska policija. Nesrečnega Marka L. je v lokalu opazil nekdo, ki se mu je zdelo, da bi to lahko bil Denaro. Moški mu je namreč zelo podoben, a je po prijetju z lahkoto dokazal, da je Anglež, ki razen podobnega videza z Denarom nima ničesar skupnega - in so ga še isti večer izpustili.

Umor sodnika Falconea in tožilca Borsellina

Niz zločinov, ki jih pripisujejo Denaru, je dolg, a en še posebej izstopa. Denaro je bil namreč tisti, ki je naročil umor enega najbolj vztrajnih sodnikov, ki so preganjali mafijske združbe in njihove šefe, in tudi tožilca, ki je usmerjal akcije. Gre za sodnika Giovannija Falconea in tožilca Paola Borsellina, Denaro je za njun umor poskrbel leta 1992. Kako odločen je bil v svoji nameri, da morata Falcone in Borsellino umreti, kaže način umora. Falcone je umrl 23. maja 1992 v siloviti eksploziji, ki je razdejala del avtoceste v bližini Palerma, po kateri se je Falcone peljal skupaj z ženo Francesco Morvillo in policijskim spremstvom. Poleg sodnika in njegove žene so za posledicami eksplozije umrli tudi trije policisti. Mafijci so v predor pod cesto namestili 500 kilogramov težko bombo in jo na daljavo sprožili, ko so se tri vozila (dve kot spremstvo, v srednjem avtu pa je bil Falcone z ženo in voznikom) približala predoru. Eksplozija je bila tako silovita, da so jo zaznali tudi seizmologi, ki spremljajo delovanje vulkana Etna na drugem koncu Sicilije.

Ob 30. obletnici umorov sodnika Falconea in tožilca Borsallina so na ladji izobesili njune fotografije.
Epa

Le 57 dni kasneje, 19. julija, so mafijci v Palermu v avto tožilca Borsellina nastavili bombo, eksplodirala je le nekaj ulic proč od hiše, v kateri je živela njegova mama. Razen tožilca je takrat umrlo še pet policistov, ki so bili v spremstvu, med njimi tudi policistka. Falcone in Borsellino nista bila le tesna sodelavca pri pregonu mafije, bila sta tudi prijatelja iz otroštva. V Palermu sta rasla skupaj z otroki, ki so svojo pot nadaljevali v kateri od mafijskih družin, onadva pa sta bila ena redkih, ki sta stopila na stran zakona. Skupaj sta leta 1986 spravila pred sodišče več kot 400 mafijcev, od šefov posameznih družin do navadnih vojakov, obsojenih je bilo 360. Oba sta nadaljevala preiskave mafijskih poslov - in ko se je najprej Falcone približal dejavnostim mafije pri raznih javnih službah in vpletenosti funkcionarjev, Borsellino pa je odkril, da so se mafijci skrivoma pogajali z vlado oziroma notranjim ministrom, je bil to najbolj očiten razlog, da sta morala umreti.

Za svojo vlogo pri umoru Falconea in Borsellina je bil Denaro v odsotnosti obsojen na dosmrtni zapor, kasneje pa na enako kazen še zaradi bombnih napadov v Firencah, Rimu in Milanu, v katerih je umrlo deset ljudi, 93 pa je bilo ranjenih.

V ponedeljek izpeljana aretacija je bila dolgo načrtovana. Že septembra 2022 je policija imela podatke, da v mestu Trapani in okolici mafijskim združbam kot vrhovni vodja še vedno poveljuje Denaro. A nikakor niso mogli ugotoviti, kje se skriva in na kak način mu uspeva posle voditi v tolikšni tajnosti. Denaro je bil sicer naslednik prav tako proslulih mafijskih šefov, ki so posle vodili pred njim, to sta bila Salvatore Riina Toto in Brenardo Provenzano. Toto je umrl v zaporu leta 2016 (aretiran je bil leta 1993), Provenzano je umrl leta 2017, aretirali so ga bili leta 2006.

Za temi vrati je bilo eno od skrivališč Mattea Messine Denara. 
Carabinieri

Denaro je bil med šestimi najbolj iskanimi kriminalci v Italiji, leta 2010 pa je bil, po Forbesu, med desetimi najbolj nevarnimi begunci na svetu, pred njim je bil samo Osama bin Laden.

Na vrh sicilske mafije se je Denaro povzpel leta 2009. Njegovi predhodniki, predvsem pa Riina, so delovanje mafijskih družin in združb koordinirali v posebnem združenju, v katerem so veljala stroga pravila. Predvsem glede teritorija, na katerem posamezne združbe lahko delujejo, pa tudi glede nekaterih mafijskih dejavnosti (preprodaja droge, orožja, izsiljevanja, umori). Tako so pravila veljala tudi med Coso Nostro in drugo veliko združbo, N'drangheto. Po prijetju Riine se je izpraznilo mesto vrhovnega mafijca in Denaro ga je hotel na vsak način zasesti, kar mu je po nekaj letih in tudi sporih znotraj mafije uspelo. Opisovali so ga kot izjemno nevarnega človeka, ki je bil zmožen umoriti vsakogar, ki bi mu stopil na pot, bil je tudi velik ženskar. Starejši mafijci so mu zamerili, ker je bil daleč od lika bogaboječega, patriarhalnega mafijca - in je bil sposoben umoriti člana svoje družine ali združbe že zato, če je morda prevaral ženo.

Kdo ga bo nasledil?

Zdaj se seveda zastavlja vprašanje, kdo bo nasledil Denara, ki nikdar več ne bo prišel izza rešetk. Obsojen je na skupno 22 dosmrtnih kazni - in četudi bo morda izposloval kakšno ponovno sojenje, bo na vse postopke čakal za rešetkami. Zaprt je na tajni lokaciji, onemogočeni so mu stiki z zunanjim svetom, tudi najbližji ne morejo do njega. Zagotovljena mu je zdravniška oskrba, Denaro naj bi bil namreč zelo bolan. In tačas, ko mu je omogočena nega, za kakršno je on prikrajšal svoje številne žrtve, na njegovem teritoriju poteka bitka, kdo ga bo nasledil. Poznavalci trenutno največ možnosti pripisujejo 64-letnemu Giovanniju U Pacchiuniju Motisu, vodji istoimenskega družinskega klana. Čeprav 84-letni Setimo Tonton Mineo še po skoraj petih letih, kar je v zaporu, vodi tako imenovano kupolo. Gre za organizacijsko shemo delovanja mafijskih združb, znotraj katere se šefi dogovarjajo o skupnih akcijah in aktivnostih. In beseda poveljujočega kupoli je zadnja. Pred Mineo je bil vodja kupole Riina, a bolj na papirju, saj je bil Denaro na svobodi in je bil dovolj prebrisan, da je Riini, ki iz zapora vendarle ni imel popolnega pregleda nad dogajanjem, onemogočil poveljevanje. Motis je bil sicer morilec pod okriljem Riine, odgovoren je tudi za smrt Carla Alberta Dalla Chiese, antimafijskega prefekta iz Palerma. Pred policijo se skriva od leta 1998.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?