
Bil je tisti papež, ki "'ma vas rad". Slovenci smo si ga gotovo najbolj zapomnili prav po tem spontanem vzkliku na postojnskem letališču, kjer je 18. maja 1996 med 70 tisoč mladimi praznoval svoj 76. rojstni dan. Papežev obisk, bil je tudi v Ljubljani in Mariboru, je bil verjetno največji dogodek dotlej v tedaj še mladi samostojni Sloveniji. Enako navdušeno smo ga sprejeli tri leta kasneje, ko je 19. septembra 1999 v Mariboru beatificiral Antona Martina Slomška. Nepozabna ostajajo tudi njegova voščila ob velikih krščanskih praznikih, ki jih je izrekel v več deset jezikih, tudi v slovenščini.
Veliko presenečenje za vse
Karol Jozef Wojtyla se je rodil 18. maja 1920 v Wadowicah na južnem Poljskem v družini nekdanjega avstro-ogrskega častnika, ki je sina poimenoval po zadnjem avstrijskem cesarju. Leta 1938 je odšel v Krakov na študij polonistike. Ukvarjal se je z gledališčem in literaturo, v prvih letih druge svetovne vojne pa se je odločil, da bo postal duhovnik. Posvečen je bil 1. novembra 1946. Na poljskih univerzah je poučeval etiko in naglo napredoval v cerkveni hierarhiji. Leta 1958 postal krakovski pomožni škof, čez štiri leta pa je prevzel tudi vodenje škofije. Leta 1963 ga je papež Pavel VI. imenoval za krakovskega nadškofa, leta 1967 je postal kardinal. Tako je leta 1978 že sodeloval na konklavu, kjer so po smrti Pavla VI. za novega papeža izvolili Albina Lucianija, ki je privzel ime Janez Pavel I. Po njegovi nepričakovani smrti po le 33 dneh papeževanja je bil Karol Wojtyla kljub svoji mladosti, star je bil le 58 let, in poljski narodnosti 16. oktobra 1978 izvoljen za novega papeža, 264. po vrsti.
Med mitom in resničnostjo
Pontifikat Janeza Pavla II., dolg 26 let in pol, je tretji najdaljši v zgodovini.
V tem času je papež prepotoval 1,247.613 kilometrov.
Na 104 obiskih je obiskal 129 držav. Med tistimi, ki jih ni obiskal, so med drugimi Kitajska, Rusija, Iran, Afganistan, Savdska Arabija, Severna Koreja, Sirija, Srbija, Črna gora.
Srečal se je z več kot 1590 predsedniki držav in vlad.
Bil je prvi papež, ki je poslal elektronsko pošto. To je bilo sporočilo cerkvi v Oceaniji 22. novembra 2001.
Papež 'ma vas rad, je Janez Pavel II. dejal 18. maja 1996 v Postojni
Atentatorju je oprostil
Prva leta njegovega pontifikata je zaznamoval atentat nanj. Ko se je 3. maja 1981 v odprtem avtomobilu pripeljal na Trg svetega Petra v Rimu, je nanj iz neposredne bližine streljal Turek Mehmet Ali Agca. Zadele so ga štiri krogle - dve v trebuh, ena v levo roko in ena v desno. Papeža, ki je izgubil ogromno krvi, so operirali pet ur, za okrevanje pa je potreboval mesec dni. Kdo je bil naročnik atentata, še danes ni jasno, saj je storilec ves čas spreminjal svoje izjave. Papež ga je kasneje obiskal v zaporu in mu dejanje oprostil.
Šele po papeževi smrti pa je njegov dolgoletni osebni tajnik Stanislaw Dziwisz razkril, da je Wojtylo leto pozneje v Fatimi na Portugalskem zabodel neki španski skrajnodesničarski katoliški duhovnik. Na Janeza Pavla II. so še večkrat poskusili izvesti atentat, dvakrat tudi med njegovimi obiski na rodnem Poljskem. Zaradi varnosti kasneje ni več hodil med množico ali se vozil v odprtem avtomobilu, temveč so zanj naredili znameniti neprebojni papamobil.


Ko je Bog poslal Wojtylo, je obiskal svoje ljudstvo
Ob stoletnici rojstva papeža Janeza Pavla II. so v Vatikanu prvič po 10. marcu odprli baziliko svetega Petra. Mašo, na kateri je bilo prisotnih le 30 ljudi, je vodil sedanji papež Frančišek. Janeza Pavla II. je označil za eno od osebnosti, ki so odločilno zaznamovale 20. stoletje. "Ko je Bog poslal Wojtylo, je obiskal svoje ljudstvo," je poudaril Frančišek.
Prejšnji papež Benedikt XVI., naslednik Janeza Pavla II., pa ga je označil za rešitelja Cerkve. Kot je poudaril v pismu, ki ga je objavila poljska škofovska konferenca, so bile leta 1978, ko je Janez Pavel II. prevzel vodenje Katoliške cerkve, razmere v Cerkvi zelo dramatične, saj so ljudje po drugem vatikanskem koncilu o marsičem dvomili. "Novega papeža je čakala skoraj nemogoča naloga," je poudaril Benedikt XVI. in še dodal, da je Janez Pavel II. vzbudil novo zanimanje za Cerkev.
Tudi na Poljskem so razrahljali ukrepe ob pandemiji covida-19 in dovolili večje število vernikov pri mašah v spomin na Janeza Pavla II. Poljski premier Mateusz Morawiecki ga je označil za človeka, ki je "spremenil usodo sveta".
