Nekaj gramov kokaina, heroina ali praška za pripravo tablet v majhni vrečki, ta zavita v črno folijo, ki je prilepljena na papir, ta pa lepo nameščen v zložen papir formata A4 in spravljen v kuverti, kot da gre za najbolj nedolžno pismo. Nihče ne ve prav, koliko takšnih pisemskih pošiljk potuje po svetu, policije in carine različnih držav beležijo le, koliko takšnih pošiljk zasežejo. Ocenjujejo, da zgolj kakšno desetino, morda petino. Neskončnost spleta seveda omogoča naročanje takšnih pošiljk z vseh koncev na vse konce sveta. In ne le takšnih pošiljk. Vse, kar je po državah prepovedano, se da naročiti na tako imenovanem temnem spletu, dark netu. DarkMarket je bil eden takšnih internetnih spletnih trgov, prevladovali so prodaja droge, pretok ponarejenega denarja, prodaja podatkov ukradenih ali zlorabljenih kreditnih kartic in zlonamerne računalniške opreme. Podatek, da je samo na tej spletni strani kupovalo in prodajalo 500 tisoč uporabnikov, zgovorno priča o razsežnostih takšnega črnega trga. Kar se je nekoč preprodajalo v temačnih ulicah, na težko dostopnih krajih ali v posebej urejenih stanovanjih in hišah, se danes počne po spletu. Nikomur ni treba nikamor, le prava gesla za dostop do temnega spleta si je treba priskrbeti in trgovina se lahko začne.
A tudi organi pregona številnih držav ne sedijo križem rok. Tako je Europolu pred nekaj dnevi uspelo ugasniti spletno stran DarkMarket, po podatkih Europola največjo spletno trgovsko stran na temni strani interneta. Našteli so več kot 500 tisoč uporabnikov strani oziroma kupcev, registrirali 2400 prodajalcev, odkrili 320 tisoč transakcij ter prenos 4650 bitcoinov in 12.800 monerov. Skupno vrednost črne trgovine na strani DarkMarket od septembra 2019 do razkritja so ocenili na 140 milijonov evrov.
Temna stran spleta
Na temne strani spleta je mogoče dostopati le s specifično računalniško opremo in posebnim postopkom avtorizacije uporabnika, ki mu istočasno zagotavlja tudi anonimnost. Potem ko je bila prodaja nekaterih substanc, predvsem droge, zaradi omejitev gibanja v času koronakrize otežena, se je trgovina preusmerila na splet. A temne spletne strani, sploh za preprodajo droge, so tudi pod vse večjim pritiskom organov pregona posameznih držav. Tako so v več državah od septembra 2019 do konca leta aretirali 179 spletnih prodajalcev različnih drog.
V Nemčiji prijeli Avstralca
Pri razkrivanju in blokiranju delovanja omenjene spletne strani je sodelovalo več držav, in sicer Nemčija, Švica, Velika Britanija, ZDA, Avstralija, Moldavija, Danska in Ukrajina. Vloga Europola je bila zagotavljanje strokovnjakov za operativno analiziranje podatkov in usklajevanje delovanja te ekipe z ekipami znotraj organov pregona v posameznih državah. Glavnina akcije je potekala v Nemčiji, kjer so ob zaključku akcije v mestu Oldenburg tudi aretirali 34-letnega državljana Avstralije, ki je iz mesta blizu nemško-danske meje koordiniral delovanje DarkMarketa. Tožilstvo v Koblenzu je istočasno izdalo nalog za ukinitev strani in zaseg številnih dokazov, predvsem strežnikov in druge opreme, ki je zagotavljala delovanje strani. V sodelovanju z nemškimi organi pregona so oblasti v Ukrajini in Moldaviji zasegle več kot 20 serverjev, ki jih bodo zdaj natančno pregledali izvedenci za spletni kriminal. Od rezultatov preiskave si organi pregona obetajo še veliko novih informacij oziroma pomembnih podatkov za preiskovanje moderatorjev te strani in tudi drugih črnih spletnih strani ter prodajalcev in kupcev, ki se pojavljajo na straneh, ki jih policija še ni "ugasnila". Nemška policija in tožilstvo, ki sta imela vodilno vlogo pri preiskavi delovanja strani DarkMarket, sta sporočila, da so delovanje te strani razkrili med preiskavo primera Cyberbunker, ponudnika oziroma gostitelja sumljivih spletnih strani. Konec leta 2019 so potrebno opremo za omogočanje delovanja takšnih spletnih strani odkrili v enem od mest na jugu Nemčije, v nekdanjem Natovem bunkerju. Takrat so aretirali tri Nizozemce in Nemce ter enega Bolgara in jih obtožili, da so posameznim črnim spletnim stranem priskrbeli potrebno opremo in jim tako omogočili delovanje. Sojenje, ki se je začelo oktobra v mestu Trier, še poteka.
Posebna enota za splet
Europol je zaradi lažjega odkrivanja in preprečevanje spletnega kriminala znotraj EC3 (European Cybercrime Centre) ustanovil posebno enoto Dark Web Team, ki bo skupaj s partnerji znotraj EU in organov pregona drugih držav, ki niso članice EU, skušal v čim večji meri onemogočati podtalno kriminalno delovanje na temni strani svetovnega spleta. Med skupino znotraj Europola in partnerji bodo tako nenehno potekali izmenjava informacij in izkušenj, določanje ciljev preiskave in zaznavanje groženj, zagotavljanje podpore pri preiskavi različnih kriminalnih dejavnosti, skupno izobraževanje ter določanje načinov oziroma prijemov pri razkrivanju in preiskovanju temnih spletnih strani.
Med težko izsledljivimi, a najbolj črnimi od črnih spletnih strani pa so tiste, na katerih poteka izmenjava in trgovina posnetkov otroške pornografije. Jörg Brunsmann, novinar spletne strani dw.com (Deutsche Welle), je v članku o temnih straneh svetovnega spleta zapisal: "Če so pozitivne, svetle strani svetovnega spleta informacijska hitra cesta, potem so temne strani spleta stranske uličice, ki jih GPS ne pokaže."
Če je svetla stran spleta informacijska avtocesta, je temna plat stranska uličica, ki je GPS ne pokaže
Nobena temna spletna stran (dark web, deep web, dark net) se namreč ne bo pojavila v nobenem običajnem brskalniku. Primerna oprema in kar nekaj računalniške spretnosti je potrebno za dostop do temnih plati spleta. Takšne strani zagotavljajo anonimnost, tako da poseben strežnik v opremi sprejema "temne" informacije, a prejemnik (vsaj praviloma) ne ve, kdo mu jih je poslal. So težko izsledljive, težko se je včlaniti, lastniki takšnih strani imajo celo vrsto varnostnih ukrepov in nastavitev. Nič čudnega glede na to, da se na temni strani spleta odvijajo različne kriminalne dejavnosti. Bolj je ta nevarna, brutalna, grozljiva, težja je pot razkrivanja. Tako podatki na temnih straneh do kupca oziroma naročnika potujejo preko več vmesnih serverjev in končni prejemnik sporočila praviloma ne more ugotoviti, od kod so bili poslani. Oziroma je to zelo težko odkriti.
Zaradi večjega števila vmesnih postaj med pošiljateljem in naročnikom prenos podatkov na temni strani neta poteka nekoliko počasneje kot na običajnih, vsem dostopnih straneh. A uporabniki temnih strani so seveda potrpežljivi. Česar se tudi organi pregona v številnih državah dobro zavedajo. In pri razkrivanju včasih uporabljajo povsem konvencionalne metode. Tako na primer včasih naročijo kak izdelek ali sporno vsebino, potem naročilo na isti strani oziroma v isti mreži ponovijo, shranijo informacije in jih potem analizirajo ter se tako nekako dokopljejo do sledi, ki vodijo k administratorjem spornih vsebin. Včasih se tudi dogovorijo, sploh ko gre za nakup droge, za srečanje v živo, ali pa se v določenih primerih preiskovalci infiltrirajo med kriminalce in zbirajo dokaze pri samem viru. A kljub občasnim razkritjem in uničenjem temnih strani spleta si nihče ne dela utvar, da bi temna stran spleta kdaj povsem izginila.