Brezmejnost spleta ima poleg številnih prednosti, ki jih prinaša dobronamernim uporabnikom, tudi svojo temno plat. Zlonamernim ljudem namreč omogoča številna nečedna početja, tudi dokaj lahko in enostavno pot do žrtev. Ne le goljufije, na katere nasedajo tudi odrasli, temveč do žrtev veliko hujša dejanja, trgovino z ljudmi na primer in različne zlorabe otrok in mladostnikov. Temna stran interneta skriva in razkriva grozljive podobe, a ni nujno, da se otrok ali mladostnik znajde na tej temni strani in da je njegovo življenje uničeno. Ali da še dolgo po zlorabi preživlja travme, od katerih se je, tudi ob pomoči strokovnjakov, težko ozdraviti.
Tudi v Sloveniji smo imeli opravka z različnimi zlorabami otrok in mladostnikov, ki so jih storilci zvabili v različne neugodne in celo nevarne situacije preko spleta in jim povzročali nevšečnosti, tudi nekaj sodnih obravnav je bilo zavoljo tega in so bili storilci kaznovani. A primer, o katerem je nedavno podrobno poročal Jutarnji list, še veliko bolj nazorno kaže, kako zelo nevarna je prevelika zaupnost, celo naivnost, ko gre za znanstva, ki se začnejo na spletu, na straneh družabnih omrežij. Toliko bolj, ker je storilec žrtev privabil iz države, jo ločil od družine in tako povsem onemogočil, da bi ji kdo od domačih pomagal. In v takih situacijah je najbolj pomembno, da najožji svojci, večinoma starši, vedo, kaj se dogaja, in poskrbijo za pomoč.
Leto in pol je trajalo, da je hrvaški policiji v sodelovanju z ameriškimi organi pregona in Interpolom na Floridi, v okrožju Pasco v bližini Tampe, uspelo rešiti 16-letno dekle, v pripor pa spraviti 26-letnega Jordana Jysaeja Pulida in njegovega očeta, 61-letnega Roberta Santano Jimeneza. Obtožnica jima očita, da sta iz Hrvaške v Florido pripeljala mladoletnico z namenom, da jo Jordan Jysae spolno zlorablja. Ni pa še znano, ali jo je imel obtoženi samo zase ali jo je silil v spolne odnose tudi z drugimi moškimi. Identiteta dekleta ni znana, saj želi policija zaščititi njeno zasebnost, znano pa je, da je iz osrednje Hrvaške, z območja med Koprivnico in Siskom. In znano je tudi, kako je vse skupaj potekalo, zato bo morda zapisano dovolj glasno opozorilo, kakšne pasti vse se skrivajo za sladkimi besedami neznancev, ki se mladostnikom dobrikajo na družabnih omrežjih.
Sploh v času koronavirusa, ko otroci in mladostniki še več časa kot običajno preživljajo pred računalnikom, je potreben še večji, strožji starševski nadzor nad njihovimi stiki in aktivnostjo na različnih spletnih straneh.
Oče in sin za rešetkami
Hrvaško policijo je sporočilo o tem, da pogrešajo 16-letno dekle iz osrednje Hrvaške, doseglo junija 2018. Kmalu se je izkazalo, da se je dekle srečalo z moškim, ki ga je spoznalo preko enega od družbenih omrežij. Komunicirala sta približno eno leto in moški - kasneje so odkrili, da gre za Jordana Jysaeja Pulina iz Tampe v Floridi, Američana kubanskega porekla - jo je kmalu začel nagovarjati, da bi se spoznala tudi v živo. Potem ko je dekle končno privolilo v srečanje, je Pulino 14. junija 2018 prispel na Hrvaško. Srečal se je z dekletom, po obtožnici sodeč, sta tudi imela spolni odnos, čeprav je Pulino vedel, da je mladoletna. O tem, da se je srečal z dekletom iz Vzhodne Evrope, je Jordan poročal svojemu očetu in mu omenil, da bi dekle rad pripeljal v Florido. Kaže, da mu je oče, po razkritju početja tudi soobtožen, pomagal pri tem, da je dekle prispelo v ZDA. Zdaj se sicer poraja vprašanje, kako je Jordanu uspelo pridobiti vse potrebne dokumente, predvsem seveda vizum za vstop v ZDA, da je mladoletnica iz Hrvaške sploh lahko odpotovala tja, pa tudi, ali so ji starši morda celo dovolili oditi. Kot piše Dušan Miljuš v Jutarnjem listu, tudi niso dobili odgovora na vprašanje, ali je dekle iz ZDA že prispelo nazaj na Hrvaško, vse to zaradi zaščite mladoletnice. Znano je le, da so dekletu prišli na sled s pomočjo njenih stikov na družbenih omrežjih, kasneje pa s sledenjem stikom Pulida z njegovimi znanci in prijatelji. Ena izmed podrobnosti, kako so ameriški preiskovalci ugotovili, kdo bi lahko bil povezan z izginotjem 16-letnice, je tudi ta, da so pregledali sezname vseh potnikov, ki so v kritičnem času potovali iz ZDA na Hrvaško in jo v nekaj dneh potem zapustili. Hrvaška in ameriška policija sta med preiskavo izmenjali številne podatke, a kljub temu je trajalo dobro leto in pol, da so osumljena moška prijeli in zoper njiju začeli postopek. Sodišče je zavrnilo njuno prošnjo, da bi na začetek sojenja čakala na prostosti, in tako sta oče in sin od oktobra, ko je policija izvedla zaključno akcijo in rešila dekle iz ujetništva, v priporu.
Tožilstvo jima v obtožnici očita, da sta zavestno nagovarjala, vabila, vzpodbujala in na koncu prisilila žrtev v spolne aktivnosti (zaradi zaščite identitete je v obtožnici namesto imena navedeno Žrtev 1), čeprav sta vedela, da je še mladoletna. Zagrožena kazen je od deset let zapora do dosmrtnega zapora, so še zapisali ameriški mediji. Kdaj se bo začelo sojenje, še ni znano, tožilstvo pa od porote pričakuje, da bodo obtožena spoznali za kriva. Med dokazi o početju Jordana Pulina so tudi računalnik in druge naprave, preko katerih je komuniciral z žrtvijo.
Zlorabe so globalni problem
Spolne zlorabe otrok in mladostnikov preko spleta so problem, ki ga poznajo države povsod po svetu. S pregonom se ukvarjajo posebne skupine pod okriljem organov pregona, Interpola, Europola in številnih drugih. Ustanovljene so številne mednarodne organizacije, ki skušajo zmanjšati tovrstne zlorabe, če jih že ne morejo povsem preprečiti. Tudi Svet Evrope je pripravil številne akcije in publikacije o varni uporabi interneta in kako preprečiti spolne zlorabe preko spleta. Kljub temu pa tovrstne zlorabe naraščajo, zato je toliko bolj pomembno, da se preventiva začne doma.
Zvabijo ranljive mladostnike
Pri preiskovanju tega primera so poleg organov pregona sodelovale tudi nekatere organizacije, ki se borijo zoper spolno zlorabo otrok in mladostnikov. V konkretnem primeru se je oglasila oziroma odgovorila na nekatera vprašanja tudi zagovornica pravic otrok na Hrvaškem Helenca Pirnat Dragičević. Opozorila je predvsem na pomen preventive pri komunikaciji otrok in mladostnikov na družabnih omrežjih oziroma na spletu. Nekateri starši niso dorasli uporabi najsodobnejših komunikacijskih naprav in nekateri otroci, sploh najstniki, znajo zaobiti še tako strog starševski nadzor.
Tisti, ki na spletu prežijo na žrtve, pa so pravi mojstri komunikacije. Že po prvih stikih znajo na pravi način nagovoriti občutljive, ranljive mladostnike, takoj zaznajo njihovo stisko, razpoloženje in težave in jih s pravimi besedami nagovorijo, da si pridobijo njihovo zaupanje. In ko si ga enkrat pridobijo, je do zlorabe zaupanja in zlorabe mladostnika na najrazličnejše načine samo še korak. Opisani primer kaže, kam to lahko privede, zato ni odveč še eno opozorilo na previdnost.
