Bolj preprostega dogodka od podaljšanja vozniškega dovoljenja (če jih še nimate 70) naj ne bi bilo, ampak ko je opravka z državo (in uradniki), se mora nekaj zalomiti. Imejte v žepu 19,55 evra in v denarnici fotografijo velikosti 35 x 45 mm, mi svetuje e-uprava. Okej, ni problema, 'mamo mi to.

Pridem na urad, nobene gneče, a ko me uradnica vljudno povabi, naj prisedem na drugo stran mize, je sreče v trenutku konec. "Koliko je stara vaša fotografija?" Samo dve leti, z osebne izkaznice, naivno pristavim: "Malo sem se postrigel vmes, pa si zato nisem na las podoben." Klik na ekranu je bil dovolj za zmagoslavno potrditev že znanega: "Veste, fotografija za dokumente velja leto dni, tako da ..." Ah, tega seveda nisem vedel. "Ni panike, le čez cesto bo treba," mi gospa ponudi rešilno bilko, ki je dobro utečen posel na relaciji državne in zasebne službe (fotografa). "Sploh ni panike, pokaži mi solze, ti prav hočeš, da te gledam, ko jočeš," bi mi namesto Masayah zlahka zapela uradnica.

Skočim do fotografinje, ki mi v petih minutah izreže osem slik in s popustom, za kar sem ji hvaležen, vzame 16 evrov. Vmes imava čas za par besed. Potarnam ji, da sem, žal, med tistimi zavednimi državljani, ki smo si staro vozniško dovoljenje - po nareku države - zamenjali za novo in ga zdaj podaljšujemo, medtem ko se previdna večina še naprej vozi s starimi roza izkaznicami (izvirajoč iz rajnke SFRJ), izdanimi do voznikovega 80. leta. "Hvala enako, tudi jaz sem bila med neumnimi," me potolaži fotografinja in hkrati prilije olje na ogenj birokracije, čeprav si je s tem pljunila v lastno skledo: "Vi si morate zamenjati sliko za dokumente vsako leto, nekdo pa se z roza vozniško vozi 30 let." Kot moja žena, dodam piko na i. Njena fotografija v vozniški je mlada 22 let, ob poteku roka za zamenjavo vozniških dovoljenj, izdanih na starih obrazcih (19. januarja 2033 - česar so se spomnili decembra 2022) bo njena slika stara 31 let. "Glej, jaz se v vsem tem času nisem nič spremenila in ne potrebujem nove fotografije, v primerjavi s tabo, ki si vsako leto drugačen," me zbode žena.

Pogledam v njeno vozniško in res - nič se ni spremenila od leta 2002. Pogledam v svojo svežo vozniško in se ne prepoznam: skeniran barvni portret je v črnobeli inačici zamegljen, neprepoznaven. Verjemite, tudi vi bi lahko med polnočno policijsko kontrolo zlahka postali jaz, če ste moški, ostriženi na 0,9 cm in se vsaj teden dni niste brili.

Zato sem zdaj poleg vozniške tesno stisnil še osebno izkaznico - da me zanesljivo identificirajo, če bi bili v kakršnihkoli dvomih.