Denis Vidović je satirik, pesnik, pisatelj, potopisec, pisec kulinaričnih receptov iz Siska. Je del tamkajšnjega zelo dejavnega pesniškega združenja, ki ima veliko stikov s slovenskimi ustvarjalci, nastopal je tudi v Mariboru, bil del hrvaško-mariborske literarne, likovne in glasbene akcije Vsi smo mi eno pred Muzejem sodobne umetnosti v Zagrebu. Rad potuje in poskuša hrano, ki jo tudi sam pripravi, o čemer redno poroča na Facebooku. Nazadnje je pripravil jesenske špagete carbonara s pečenimi kostanji ter krompirjeve žgance s slanino, čebulo, česnom, koprom in pečenimi kostanji, pripravljal je tudi našo bujto repo. V reportaži iz Ljubljane je razodel, kje je mogoče kaj dobrega pojesti. Obljublja, da bo v kratkem pri njem zadišal pohorski lonec.
Napisal je pet knjig, prva aforistična je bila Dvorjenje lenosti, sledil je roman Normalni ljudje, predlani aforistična Aforizmi in drugi stranski učinki ter Red mora biti, zadnjo je naslovil Inbox, v njej so objavljene duhovite preslikave iz inboxa. Odziva se na družbeno dogajanje in predvsem na življenje, seveda tudi na odnose med partnerji in tistimi, ki bi to bili. Ljudi s pisanjem in nastopi v živo spodbuja k optimizmu.
"Če ne vidite izhoda, ste mogoče že zunaj." Največja zabloda o času je, da ga imamo, je resnica, ki spodbudi k razmisleku o tem, kaj počnemo in česa ne.
Moški začne razmišljati šele takrat, ko se zaljubi; kot mu ona reče.
Za svoje rojake pravi, da so zelo varčni. "Varčujejo celo pri pismenosti!" In vedno imajo kaj za početi. "Ko se ne pritožujejo, jamrajo."
Vojna je zelo nervozno bitje, sploh nam ne da miru. Ljudje imamo o drugih praviloma jasno izraženo mnenje. "Niso nam všeč, ker govorijo, kar mislijo, ampak zato ker govorijo, kar mi mislimo."
Če menite, da ni nič bolj sladkega od maščevanja, poskusite kremšnito.
Za boj proti depresiji priporoča lupljenje krompirja, ki ga narežemo in iz polovice scvremo pomfrit. "Ko ga jeste, imejte drugo polovico krompirja pod podplati. Potem scvrite še to drugo polovico. Nazadnje umijte posodo in svoje podplate."
Je zmerni spletnež. "Ne verjemite vsemu, kar objavljate na Facebooku."
Vsak ima svoje muhe, zase reče, da ima roj.
Resne zveze ga ne zanimajo, ker ne mara mrkih izrazov na obrazu. "Moja ljubezen do samega sebe je obojestranska." Ženske nikoli niso tekale za njim, to so počeli njihovi možje.
Glede sedanjega trenutka je optimist. "Ne bojte se, najtežje šele prihaja."
Subtilno detektira pestrost problemov. "Rasistu je najhuje, ko se mu pojavijo črne misli."
Ima dokaz o obstoju Nietzschejevega nadčloveka. "To je tisti, ki lahko pije iz steklenice s pritrjenim zamaškom."
Svetuje, naj ne čakamo na večji problem samo zato, da bi ugotovili, kako majhen je sedanji. R.I.P. za piščance pomeni Roast in Peace.
Tatu Njeno ime je vedno aktualen.
Na Thompsonovem koncertu ženska, ki jo moški prosi za roko, odgovori: "Spremna!" (Za dom spremni je ustaški pozdrav, op. p.)
Varanje širi obzorja in omogoča nova znanstva.
Nehvaležnost je najbolj zanesljiv znak, da vam gre na bolje. "Če ne obstaja rešitev, obstaja možnost, da je problem izmišljen."
Hrana nam daje moč, da jemo naprej.
"Šolal sem se zunaj, učitelji so me ves čas naganjali iz razreda."
Kondome kupuje samo zaradi zavistnih pogledov ljudi pri blagajni.
"Imam krizo v zakonu, mož ji grozi, da se bo ločil."
Pri petintridesetih stopinjah je vsaka fotografija vroča.
Stroka med razpravo o tem, kdo vse je lahko navzoč pri porodu, še posebej priporoča, naj bo to ženska, ki rojeva.
In še o odločnosti borca proti korupciji. "Vašega denarja ne vzamem, ker mi moralni kompas tega ne dopušča in ker so drugi dali več!"