(REPORTAŽA) Šport kot spodbuda turizmu: Avstrija s turizmom ustvari prek 60 milijard evrov

Avstrija s turizmom ustvari prek 60 milijard evrovvstrija je v veliki meri alpska država. V krajih, kjer je bilo nekoč težko življenje, ljudje pa so se ob samooskrbi ukvarjali s težaškimi dejavnostmi, kot je rudarjenje v Visokih Turah, in vsem, kar je povezano z lesom, se je s turizmom zgodil veliki pok. Najprej se je turizem začel razvijati ob jezerih in zdravilnih vrelcih, nadaljnji sunek pa so omogočile železniške povezave v 19. stoletju in začetku 20. Takrat je zrasel denimo Bad Gastein, ki ga je pred veliko vojno obiskovala vsa svetovna smetana, domala vsako jezero je dobilo svoj "Grand Hotel".

Začetki smučarije

Ponekod po Avstriji so "jadrali" na lesenih deskah, za začetnika velja Mathias Zdarsky. Z gradnjo arlberškega železniškega predora, ki se na vzhodni strani začne na Tirolskem v St. Antonu, so z nekim norveškim inženirjem v tiste kraje prišle prve sodobne smuči. Iz začetne skepse sta se v začetku prejšnjega stoletja s karizmatičnim Hannesom Schneiderjem rodili arlberška smučarska tehnika in prva smučarska šola, za naraščajočo priljubljenost smučanja pa je poskrbela njegova filmska kariera. Avstrijski smučarski učitelji so postali cenjeni in iskani po vsem svetu in svojevrstni "beli ambasadorji" avstrijskih planin.

Majhne alpske vasi in zakotne doline so se zlasti po drugi svetovni vojni začele spreminjati v turistične kraje. Z razvojem infrastrukture in postavitvijo žičnic je smučanje postalo zanimivo za vse več ljudi, sproščeno uživanje v zimskih radostih, tako na prostem kot v kočah, pa vse bolj iskan način zimskega počitnikovanja.

Vsaka dolina ima svoje smučišče

Avstrija ima dolgo vrsto svetovno znanih smučarskih središč in velikih smučarskih povezav. Smučišča se začnejo na prvih vzpetinah na skrajnem vzhodnem robu Alp, tam so manjša smučišča, zaradi tekem svetovnega pokala je znan Semmering, koder poteka tako imenovana južna železnica z Dunaja proti Trstu. Prva res velika smučarska regija na poti z Dunaja proti zahodu pa je Schladming-Dachstein, ki je od velemesta oddaljena tri ure vožnje z avtomobilom, obenem pa je najbližja tudi za goste iz vzhodnoevropskih držav, ki so vse bolj navdušeni zimski turisti. Schladming je del smučarskega supersistema Ski Amade, v katerega so vključene še štiri regije s svetovno znanimi smučarskimi vasmi Flachau, Bad Gastein, Altenmarkt in številnimi drugimi. Ob 270 žičnicah je 760 kilometrov prog.

Naslednji velikanski sistem se pne nad široko kotlino z mestecem Zell Am See, poleti priljubljenim letoviščem arabskih turistov. Pozimi jih ni, pridejo pa od vsepovsod smučarji, ki imajo na eni strani visokogorski Kitzsteinhorn nad Kaprunom, smučišča nad jezerom pa so zadnjih nekaj let povezana z regijo Saalbach-Hiterglemm-Leogang-Fieberbrunn, slednji kraj je že na Tirolskem in na pragu še ene mega povezave v Kitzbühelskih alpah vključno s pobočji sistema Wilden Kaiser, ki je najbližji avtocesti južno od komaj dobro uro oddaljene bavarske prestolnice München.

Tako rekoč vse doline, ki se zajedajo v osrednji masiv Visokih Tur, imajo žičniške sisteme. Velikanski je Zillertal, največja avstrijska smučarska povezava pa je zdaj Arlberg, kjer je 300 kilometrov med seboj povezanih prog, osrednja in najbolj znana kraja pa sta žurerski St. Anton in mondeni Lech. Za slednjega velja, da so najboljša promocija zadovoljni gostje: več kot tri četrt namestitev je rezerviranih iz sezone v sezono, zato oglaševanja in posebnih marketinških akcij niti ne potrebujejo.

Tudi na južni strani osrednjega alpskega masiva so številna smučišča, med njimi so Sloveniji najbližje Mokrine in Osojščica, pa tudi Bad Kleinkirchheim, domače smučišče legendarnega Franza Klammerja, ki pa je nekoliko zastalo v razvoju.

Dvajset milijonov zimskih gostov

Avstrija s turizmom ustvari (neposredno in posredno) prek 60 milijard evrov, delež turističnih dejavnosti v BDP pa je nekoliko več kot 13 odstotkov. Skorajda tri četrtine turističnega kolača je izvoz, ustvarijo ga v prvi vrsti nemški gostje. Skupno število prenočitev v državi presega 150 milijonov, na Dunaj odpade nekaj manj kot 20 milijonov, od novembra do aprila, torej v zimskem času, pa Avstrija v sezoni 2023/24 beleži več kot 71 milijonov prenočitev.

Skupno so prejšnjo zimo zabeležili 20 milijonov prihodov turistov. To pomeni kar dolgo bivanje, statistično več kot 3,5 dneva. Najbolje obiskani sta zvezni deželi Tirolska in Solnograška, daleč najpomembnejši izvozni trg je Nemčija. Sledi Nizozemska, ki ima prav te dni počitnice, zato je v Avstriji ogromno Nizozemcev, skupaj z Avstrijo prispevajo dve tretjini vseh prenočitev. Kljub zgodnji veliki noči je bila lanska zimska sezona boljša od predlanske, letos pa bo zaradi kasne velike noči, ki je neke vrste prelomnica iz belega turizma v zelenega in modrega, najverjetneje še boljša. Za primerjavo turističnega obsega: Slovenija je lani beležila 6,5 milijona prihodov turistov in malenkost manj kot 17 milijonov prenočitev.

Brez slovenskih presežkov

Regija Saalbach-Hinterglemm je v močni švicarski in francoski konkurenci pred leti osvojila organizacijo letošnjega svetovnega smučarskega prvenstva. S konceptom enega prizorišča z enim ciljem so si olajšali organizacijske tegobe, s tem so koncentrirali dejavnosti, obenem pa zadostili trajnostnim načelom. Prvenstvo so umestili na konec vasi Hinterglemm v 30-kilometrski dolini, v kateri je najbolj znan kraj Saalbach. Načrt je bil, da v času prvenstva, ki je potekalo med 2. in 16. februarjem, obiskovalci prihajajo v vas z avtobusi, se sprehodijo skozi njo in dosežejo ciljno areno na drugem koncu. Na poti skozi vas je bilo poskrbljeno za marsikaj: veliko je bilo stojnic s hrano in pijačo, ponujali so številne aktivnosti, ki spremljajo tovrstno prvenstvo, bilo je kar nekaj glasbenih odrov. Postavljen je bil pravi mali Oktoberfest, Hinterglemm, ki ga turisti tako ali tako mednarodno obarvajo, pa je bil še bolj babilonski. Reprezentanti so se sprehajali v oblačilih z nacionalnimi oznakami, posebne pozornosti so bili deležni vsi iz manj smučarskih držav, denimo Mehike ali Indije, skupno pa je sodelovalo 600 tekmovalcev iz kar 75 držav.

Enajst zlatih medalj so osvojili smučarji iz zgolj štirih držav: kar pet Švicarji, po dve pa tekmovalci iz Avstrije, Italije in ZDA. Najboljša slovenska uvrstitev je bila šesto mesto Andreje Slokar v slalomu, v nekoč kraljevski slovenski disciplini pa na zadnji tekmovalni dan razigrani navijači v razprodani ciljni areni niso ploskali nobenemu slovenskemu slalomistu.

Smučanje je najpomembnejši avstrijski šport, naj gre za alpske ali nordijske discipline, v Hinterglemmu so ga povezali celo s kitsurfingom, saj se je po tekmovalni stezi zapeljal olimpijski prvak Valentin Bontus, ki je tako vodo zamenjal s snegom. Avstrijci so bili za Švicarji drugi najuspešnejši reprezentanti na svetovnem prvenstvu, ob dveh zlatih medaljah so osvojili še tri srebrne in dve bronasti.

Uživanje življenja

Športni dosežki so seveda pomembni tako za športnike kot za nacionalno samozavest, v Avstriji pa jih zelo tesno povezujejo s turistično promocijo. "Ponosni smo, da se je naša dežela lahko predstavila kot gostiteljica svetovnega prvenstva in da bomo v prihodnje gostili še več mednarodnih gostov," je ob robu prvenstva dejal Leo Bauerberger, direktor solnograške turistične organizacije. Prvenstvo je bilo vrhunec večmesečne promocijske kampanje na ključnih trgih. Usmerili so jo v predstavljanje "zabave in odprtosti za preskušanje novih stvari", je povedala direktorica avstrijske turistične organizacije Astrid Steharnig-Staudinger in še dodala, da prav to utemeljuje Lebensgefühl, polnost življenja in uživanje življenjskih radosti, kot z eno besedo promovirajo avstrijski zimski turizem. Astrid Steharnig-Staudinger je koroška Slovenka iz Žvabeka v Podjuni, pred slabima dvema letoma je prevzela vajeti avstrijske turistične promocije. Gre za veliko organizacijo z 220 zaposlenimi, ki skrbi za predstavljanje avstrijskega turizma po svetu. V Hinterglemmu so imeli s partnerji streljaj od ciljne arene promocijsko središče Home of Snow, kjer so se srečevali s številnimi mednarodnimi gosti, ob zaključku prvenstva pa priredili večer s športnimi in kulinaričnimi zvezdniki. Steharnig-Staudinger je povedala, da glede na izkušnje s prejšnjih prvenstev pričakujejo povečanje zanimanja za letovanje v Avstriji v prihodnjih letih, obenem pa opozorila na trend, da se krepi zanimanje za številne nesmučarske aktivnosti na snegu. Dodala je, da zimo promovirajo poleti, poletje pa pozimi. Kot dober primer je izpostavila turistično regijo Leogang-Saalfelden, kjer že več kot pol prenočitev ustvarijo v toplih mesecih.

Leogang je postal svetovno znano središče za kolesarske spuste, nasploh pa je regija v nezimskih mesecih prilagojena za kolesarje, ki prihajajo z vsega sveta. Očitno so dobri gostje, saj so v Leogangu v zadnjem desetletju zrasli najbolj luksuzni hoteli v širši regiji, med njimi je v ospredju hotel Krallerhof, kjer so pred dvema letoma odprli velikansko območje dobrega počutja. Cene sob so temu primerne, bliže tisočaku kot petstotim evrom za noč.

Pozimi je Leogang ena od vstopnih točk v smučarski cirkus Saalbach-Hinterglemm-Leogang-Fieberbrunn, ki se na vzhodni strani stika s smučiščem Zell am See. Smuka je raznovrstna, prav tako smučarski izleti, paziti je le treba na vrnitev na izhodišče pred mrakom in zaprtjem žičnic. Četudi naravnega snega letos na večini prog ni dovolj, pa so vse temeljito zasnežene. Seveda gre za to veliko električne energije: snežni topovi sistema v enem dnevu, ko vsi bruhajo sneg, menda porabijo enako kot ves Salzburg!

Udaren začetek sezone

Pred dvanajstimi leti je svetovno smučarsko prvenstvo gostil Schladming, takrat je bilo več "kruha" tudi za slovenske navijače, saj je blestela Tina Maze, ki je osvojila zlato v superveleslalomu ter srebro v veleslalomu in superkombinaciji. Schladming je sicer vsako leto konec januarja prizorišče nočnega slaloma, izjemno dobro obiskane in organizirane tekme z ogromno gledalci, ki pričarajo nepozabno vzdušje. Nepozaben je tudi uvodni vikend smučarske sezone, lani decembra so v treh zaporednih dneh tam nastopili Bryan Adams, Sting in Simply Reds. Tovrstne koncerte si v Avstriji privošči še Ischgl na Tirolskem, konec aprila bodo med drugimi tam nastopili OneRepublic.

Schladming je na Štajerskem, kar je zaznati v nekoliko drugačnem vzdušju in drugačnimi, "zelenimi" poudarki. Regija pod mogočnim masivom Dachsteina ponuja smučanje na nizu gora, osrednja je Planai, kjer je ob vznožju mestece Schladming. Smučarske proge so dolge in široke, žičnice pa učinkovite, zato je ob koncih tedna praviloma gneča, saj je Schladming-Dachstein najbližje veliko smučišče največjima avstrijskima mestoma Dunaju in Gradcu, do vznožja gora pa je po dolini Enn speljana železnica. Dolina je brez avtoceste, saj so načrtovano povezavo med Phyrnsko in Tursko avtocesto domačini zavrnili z referendumom. Le nekaj kilometrov nad živahno dolino je veliko spokojnejša dolga planota Ramsau, po kateri je speljanih prek 200 kilometrov prog za smučarski tek. Temu je prilagojeno tako rekoč vse, proge so odlično označene, v vaseh na planoti deluje več šol za tek na smučeh, seveda imajo tudi nočno progo. Slovenskim športnim navijačem je planota nemara najbolj znana po smučarski letalnici v Kulmu.

Vse več nesmučarskih zimskih gostov

V omenjeni regiji je dobro poskrbljeno tudi za sprehajalce. Urejene so zimske poti, ob njih so koče, organizirajo tudi pohode z baklami, pa raziskovanje zimske narave in še kaj. Nesmučarske zimske aktivnosti dobivajo nov zagon, saj ni vse v smučanju in adrenalinskih zimskih početjih. Videti je, da s tem v Avstriji nagovarjajo tudi generacije, ki so se že odločile postaviti smuči v kot, in pa turiste, ki so iz držav, kjer smučanja ne poznajo.

V avstrijskem alpskem turizmu je zaznavna osredotočenost na trajnostne koncepte, skrb za naravo in prebivalce. Čeprav je ponekod velika nasičenost s turistično infrastrukturo, pa je streljaj stran neokrnjena narava. Turizem je v Avstriji po eni strani narodova kultura, po drugi pa ključna gospodarska dejavnost. Verjetno se tudi spričkajo, a videti je, da povezovanje za doseganje skupnih ciljev vendarle zmaguje. Tako je bilo tudi v Hinterglemmu, kjer so gostitelji s Solnograškega tvorno sodelovali tako s Štajerci kot Korošci in Tirolci.