
Posledice možganske kapi so lahko hude in nepopravljive.
Možganska kap je najpogostejša nevrološka bolezen in ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni. Je glavni razlog za nastanek invalidnosti in na tretjem mestu vzrokov za prezgodnjo smrt. Možgansko kap utrpi eden od štirih odraslih, približno tretjina še v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap se lahko zgodi vsakomur, kadarkoli in kjerkoli. Vendar pa je s takojšnjim ukrepanjem mogoče premagati večji del možganskih kapi in preprečiti hude posledice. Še pomembnejša pa je preventiva, saj bi z njo skoraj vse možganske kapi lahko preprečili.
Možganska kap je nenaden dogodek v osrednjem živčevju, pri katerem je zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur. Kap je lahko posledica strdka, ki je nastal na veliki arteriji ali v srcu, se odlepil in nato s krvjo potoval do možganov in zamašil eno od manjših arterij. V tem primeru govorimo o ishemični možganski kapi. Možganska kap je lahko tudi posledica bolezenskih sprememb na velikih ali majhnih možganskih arterijah, redko nastane ob vnetju arterijske stene ali zaradi prirojenega oziroma pridobljenega nagnjenja k zvečanemu strjevanju krvi. Pri približno tretjini bolnikov natančnega vzroka kapi ne morejo ugotoviti.

Bolnika morajo prepeljati v zdravstveno ustanovo, kjer imajo na voljo ustrezno opremo in osebje, ki zna oskrbeti bolnika z akutno možgansko kapjo. Foto: Profimedia
Druga vrsta možganske kapi je znotrajmožganska krvavitev, ki nastane zaradi razpoke arterije v možganih. Najpogostejši vzrok je dolgotrajna, slabo urejena arterijska hipertenzija, ki okvari žilno steno manjših možganskih arterij. Redkejši vzroki so žilne nepravilnosti, benigni tumorji krvnih žil ali mezgovnic ter motnje v strjevanju krvi.
Prepoznajmo GROM
Pri večini bolnikov se simptomi razvijejo v nekaj sekundah oziroma minutah, kako se kažejo, pa je odvisno od tega, katero območje možganov je prizadeto. Najpogostejši simptomi možganske kapi so: enostranske motnje vida ali dvojni vid, ohromelost ali nezmožnost premikanja ene strani telesa, nerazločen govor ali nezmožnost govora ter razumevanja, vrtoglavica, slabost z bruhanjem, motnje ravnotežja, pri hujših oblikah celo izguba zavesti.
Ker je nujno takojšnje ukrepanje, je zelo pomembno, da prepoznamo bolnika z možgansko kapjo. Vsak laik lahko to stori s preprostim testom, pri katerem sledimo akronimu GROM (govor, roka, obraz, minuta).
Govor: Preverimo, ali bolnik lahko govori jasno in razumljivo. Povemo mu preprost stavek, na primer "Danes je lep dan," in ga prosimo, da ga ponovi. Zdrav človek ga bo brez težav ponovil, medtem ko si ga bo bolnik z akutno možgansko kapjo s težavo zapomnil, še težje pa ga bo ponovil oziroma ga sploh ne bo mogel pravilno ponoviti.
Roka: Preverimo, ali bolnik lahko dvigne roke in jih zadrži v položaju. Bolnika prosimo, naj iztegne obe roki v višini ramen. Zdrav človek ju brez težav obdrži v tem položaju tudi dalj časa, medtem ko bolniku z akutno možgansko kapjo ena roka takoj omahne.
Obraz: Preverimo, ali se oseba lahko nasmehne in ali ima povešen ustni kot. Bolnika prosimo, naj se nam na široko nasmeji. Pri zdravem človeku so ustnice simetrične, bolnik z akutno možgansko kapjo pa ima eno stran povešeno.
Minuta, mudi se: Če opazite te znake, ne oklevajte, ampak takoj pokličite 112 in dispečerju povejte, da utemeljeno predvidevate, da imate ob sebi človeka, ki ga je zadela akutna možganska kap. To je pomembno, saj bo dispečer v najkrajšem možnem času poslal reševalno vozilo, ki bo bolnika prepeljalo v tisto zdravstveno ustanovo, kjer imajo 24 ur na voljo ne le ustrezno opremo, temveč tudi osebje, ki zna oskrbeti bolnika z akutno možgansko kapjo.

Zapomnimo si kratico GROM.
Ukrepati takoj tudi med epidemijo
Letošnje geslo ob 29. oktobru, svetovnem dnevu možganske kapi, je namenjeno prav pravočasnemu ukrepanju: Minute lahko rešijo življenja. V primeru možganske kapi zamujenega časa ni mogoče nadomestiti. Vsako minuto pri obolelem odmre dva milijona nevronov. Z uspešnim takojšnjim zdravljenjem, denimo s sodobno metodo topljenja strdkov, imenovano tromboliza, je mogoče preprečiti smrt, zmanjšati oviranost ali bolezen celo pozdraviti - vendar ne pozneje kot štiri ure in pol po izraženih znakih in simptomih. Po tem času okvara možganov postane nepopravljiva, posledice so lahko hude. Človek ostane invalid, nemalokrat vrnitev v aktivno življenje ni več mogoča.
Vsako minuto po možganski kapi odmre dva milijona nevronov
Prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, je ob svetovnem dnevu možganske kapi dejal, da je letošnje geslo zelo povedno. "V zadnjem letu in pol smo namreč lahko spremljali, kaj pomeni, če se bolniki ob akutnem življenje ogrožajočem dogodku ne obrnejo po pomoč pravočasno. Pandemija covida-19 je povzročila pravo psihozo, ki na žalost še vedno traja. Že ob lanskem svetovnem dnevu možganske kapi smo poudarjali, da naj se ne zanemarja črka M iz akronima GROM, saj je čas med dogodkom in pričetkom zdravljenja tudi čas med preživetjem in smrtjo ali invalidnostjo. Zanemariti se ne sme tudi opozorilnih znakov, kot so na primer prehodna govorna motnja ali oslabelost okončine ali povešen ustni kot. To je alarm, ki opozarja, da se nekaj dogaja, in v takem primeru je prav tako potrebno čim prej do zdravnika, saj bosta hitra diagnostika in ukrepanje preprečila katastrofo, ki lahko takemu opozorilu sledi, to je prepozno prepoznana in zdravljena možganska kap."
<p>Večino kapi bi lahko preprečili</p>
Izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak z Nevrološke klinike UKC Ljubljana poudarja pomen preprečevanja možganske kapi. Najpomembnejši so zdrav življenjski slog, gibanje in prehrana, s katerimi bomo preprečili nastanek debelosti, diabetesa, vplivali na arterijsko hipertenzijo in povišane maščobe v krvi. Možganska kap je v veliki meri posledica dolgotrajnega vpliva vseh teh dejavnikov na naše telo. "V preteklih letih smo večino izobraževanja usmerili v prepoznavanje in zdravljenje akutne možganske kapi. Skoraj ni Slovenca, ki ne bi poznal akronima GROM. Vse več bolnikov je pripeljanih v naše bolnišnice pravočasno in jim še lahko pomagamo. Manj uspešni smo pri preprečevanju nastanka možganskih kapi. Pravočasna prepoznava nerednega bitja srca, visokega tlaka in drugih dejavnikov lahko na dolgi rok možganske kapi prepreči. Pri tem je pomembno vedeti, da se možganske kapi občasno pojavijo brez tako imenovane klinične simptomatike (pravimo jim tudi tihe). Prav arterijska hipertenzija pa tudi sladkorna bolezen in povišan holesterol v krvi so namreč pomembni dejavniki tveganja za bolezen možganskih žil in s tem nastanka malih infarktov, ki se jih pacient ne zaveda. Ponavljanje takih kapi pa ima posledice. Bolniki so upočasnjeni, imajo kognitivni upad, depresijo, motnjo hoje in druge težave. Zelo pomembno je zavedanje, da lahko tovrstno poškodbo možganov preprečimo samo z rednim nadzorom dejavnikov tveganja. Študije celo kažejo, da je nadzor krvnega tlaka eden od redkih ukrepov, s katerimi lahko upočasnimo napredovanje Alzheimerjeve demence."
<p>Priporočila za preprečevanje možganske kapi</p>
Med najučinkovitejše preventivne ukrepe sodi pravočasno prepoznavanje dejavnikov tveganja. Pomembno je, da poznamo in vzdržujemo priporočene vrednosti krvnega tlaka, glukoze in holesterola.
Možgansko kap lahko preprečimo s preprostimi spremembami življenjskega sloga:
• prenehajmo kaditi
• vsaj pol ure na dan se ukvarjajmo s telesno vadbo
• jejmo veliko sadja in zelenjave
• vzdržujmo pravilno telesno težo
• v prehrani omejimo sol, maščobe in sladkor
• izogibajmo se čezmernemu uživanju alkohola
• redno si merimo krvni tlak
• kontrolirajmo krvne maščobe in krvni sladkor
• če občutimo nereden srčni utrip, pojdimo po nasvet k zdravniku
Prav tako ne smemo zanemarjati drugih stanj, ki pomenijo grožnjo za nenaden dogodek, kot so neurejen krvni tlak, motnje v presnovi maščob in sladkorna bolezen ter nereden srčni utrip. "Za vse te bolezni imamo danes na razpolago odlična zdravila, s katerimi lahko v veliki meri preprečimo neželene zaplete. Seveda pa je treba ta zdravila redno jemati. Številne raziskave kažejo, da so bolniki takoj po akutnem dogodku še kar sodelujoči, a bolj ko se dogodek odmika, bolj pozabljajo na potrebna zdravila. Po šestih mesecih se število tistih, ki zdravila še jemljejo redno, kar razpolovi. Več ko imajo predpisanih zdravil, slabše je. Ravno za bolnike s srčno-žilnimi boleznimi, med take spadajo tudi bolniki po možganski kapi, pa je značilno, da potrebujejo tudi po šest in več različnih zdravil, saj ti sočasno bolehajo za različnimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi," je opozoril Cevc.