Pri možganski kapi lahko minute rešijo življenja. Polovica bolnikov po šestih mesecih redne terapije opusti jemanje zdravil

Pri možganski kapi je pomemben predvsem čas, kdaj na opozorilne znake reagiramo, so ob svetovnem dnevu možganske kapi izpostavili govorci. Poleg očitnih znakov za možgansko kap so opozorili tudi na pomen zdravljenja drugih kroničnih nenalezljivih bolezni.
Glavna fotografija članka:Pri možganski kapi lahko minute rešijo življenja. Polovica bolnikov po šestih mesecih redne terapije opusti jemanje zdravil
Profimedia
Datum 28. oktober 2021 10:00
Čas branja 4 min

Možganska kap je ena najpogostejših srčno-žilnih bolezni. Ena oseba od štirih odraslih po svetu utrpi možgansko kap. Približno 30 odstotkov jo doživi v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je med vodilnimi vzroki smrti in invalidnosti po vsem svetu, vendar bi skoraj vse možganske kapi lahko preprečili, so zapisali v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije.

Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in zdravnik Matija Cevc je poleg očitnih znakov za možgansko kap - to so slabo razumljiv govor, šibka roka ali noga in na obrazu povešen ustni kot - poudaril pomen zdravljenja drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. "Neurejen krvni tlak, slabo urejena sladkorna bolezen, motnje v presnovi maščob in neredno utripanje srca. To so vse stanja, ki pomenijo dodatno ogroženost, nevarnost, da bo prišlo do možganske kapi," je opozoril Cevc.

"Vsa ta stanja, vključno z možgansko kapjo, znamo zelo dobro zdraviti," je poudaril Cevc, a dodal, da raziskave kažejo, da polovica bolnikov po šestih mesecih redne terapije opusti jemanje zdravil, ki so namenjena zdravljenju teh kroničnih nenalezljivih bolezni. "To je resna zadeva in skrajno neresno je, če ustreznih zdravil ljudje ne jemljejo," je še dejal Cevc.

Zdravnica Janja Pretnar Oblak z nevrološke klinike pa je opozorila, da lahko možganska kap nastopi tudi neopaženo, "rečemo, da ima bolnik bolezen malih žil". Bolnik sam kapi ne opazi, te mikro kapi pa povzročijo kognitivni upad, bolniki lahko težje hodijo, postanejo tudi depresivni. Dejavniki tveganja za nastanek tihe možganske kapi so visok krvni tlak, sladkorna bolezen in slaba presnova maščob, "vse kar lahko naredimo je skrben nadzor dejavnikov tveganja na dolgi rok," je poudarila Pretnar Oblakova.

Podpredsednica Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije in zdravnica Tatjana Erjavec je dejala, da so v času zaprtja države zaradi epidemije novega koronavirusa poskušali ostati v stiku z okoli 20.000 bolniki, ki živijo s posledicami možganske kapi. V prvem valu so uporabljali predvsem telefonske pogovore, sms sporočila in elektronsko pošto.

V času drugega vala pa so se preselili na splet, a ugotovili, da odziv bolnikov ni bil velik. V te programe so se vključevali predvsem mlajši, manj funkcionalno prizadeti in tisti, ki so že prej uporabljali splet. Velika skupina bolnikov, ki kot glavni medij, ki ga spremlja, navaja televizijo, pa spletnih srečanj ni bila deležna. Erjavčeva je dodala, da si zato želijo "v okviru rednih programov dobiti nekomercialne minute za učenje, podporo bolnikom in svojcev ter osveščanje ljudi o življenju po možganski kapi".

"Z zdravim življenjskim slogom lahko marsikatero od nenalezljivih kroničnih bolezni skoraj odstranimo. Velik delež sladkornih bolezni, motenj v presnovi maščob pa tudi povišanega krvnega tlaka, je povezan s prekomerno prehrano, z debelostjo. Ljudje, ki shujšajo, imajo bistveno bolj urejen, včasih celo spet normalen krvni sladkor, izboljša se jim povišan krvni tlak, kar je koristno tudi v okviru preprečevanja možganske kapi," je še poudaril Matija Cevc.

V Fundaciji Neurotrust želijo posebej izpostaviti pomen kvalitetne rehabilitacije v vseh fazah po preboleli možganski kapi. Rehabilitacija pomeni celovit pristop, ki v skrbi za zdravje vključuje  tudi redno telesno dejavnost in traja celo življenje. Pomembno je, da bolnik spozna, da z vseživljenjsko rehabilitacijo, z nenehno skrbjo za čim bolj aktivno življenje, v resnici za svoje zdravje lahko največ naredi sam. V tem duhu bodo letošnji svetovni dan možganske kapi obeležili tudi člani Kluba CVB Ljubljana.

Vodena vadba za člane kluba, ki se jim bodo pridružili tudi njihovi svojci, bo ob strokovnem vodenju terapevtov Nevrorehabilitacijskega centra Itero potekala pred centrom v parku med Gradaščico in Finžgarjevu ulico dan pred svetovnim dnem, v četrtek, 28. 10. s pričetkom ob 16h. V primeru slabega vremena bo vadba organizirana v manjših skupinah v prostorih centra Itero.

Hkrati bo članom in drugim zainteresiranim predstavljena tudi nova možnost v okviru vseživljenjske rehabilitacije po možganski kapi – hidroterapija.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ali bo Robertu Golobu uspelo sestaviti vlado?
Da, zagotovo.
17%
164 glasov
Ima dobre možnosti …
12%
122 glasov
Prehitro je za takšne zaključke.
19%
191 glasov
Ne.
29%
290 glasov
Logar in Stevanović bosta omogočila Janševo vlado.
18%
182 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
4%
42 glasov
Skupaj glasov: 991
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.