Kar si otrok vtisne v spomin, ne pozabi nikoli. Iz jugoslovanske nogometne reprezentance, ki je leta 1974 nastopila na svetovnem prvenstvu v Nemčiji, si nisem najbolj zapomnil Braneta Oblaka, ampak Karasijev gol za "majstorico", dodatno kvalifikacijsko odločilno tekmo v Frankfurtu, in na njej zadetek Katalinskega. Na SP so Jugoslovani v skupini sicer odigrali neodločeno z Brazilci in Škoti, ampak koga ne bi navdušila zmaga proti Zairu (sedanji Kongo) z rezultatom 9:0; selektor afriške reprezentance je bil - verjetno ne slučajno - "naše gore list" Blagoje Vidinić.
Še marsikaj zanimivega se je v sedemdesetih spletlo na območju bivše SFRJ, eden bolj udarnih spominov je tisti na sistem par - nepar. Zaradi tega varčevalnega ukrepa v drugi svetovni naftni krizi smo pri nas doma dobili drugi avto - poleg ruske lade še francosko diano, spačkovo sestrično. Pa v Mariboru in drugod po Sloveniji nismo bili edini reveži (tako imenovani pripadniki srednjega sloja) z dvema avtomobiloma pred blokom. Rabljeni so postali hit: bolhe, stoenke, katrce, hrošči, fičoti, zaporožci, wartburgi so se namnožili kot gobe po dežju. Najbolj izvirna kombinacija par - nepar je bila novi fičo - stari fičo.
Tovariši z gosposkimi domislicami
Če si imel parno registrsko tablico, v ustreznem občinskem uradu ni bila nobena težava nabaviti še eno neparno, toliko pa je bil birokratski sistem v socializmu prilagodljiv za vsakdanje tegobe delovnega ljudstva. Če so se ljudje znašli brez pralnega praška in kave, je bil še najmanjši problem s črnim lepilnim trakom trojko preobraziti v osmico ali enico v štirico - in si se lahko kot gospod vozil ob vseh dneh, parnih in neparnih, tudi ob vseh gospodovih.
Sicer pa si ne domišljajte, da je sistem par - nepar jugoslovanski izum. Ne, v ZDA so si ga izmislili leta 1973 ob prvi naftni krizi, s to razliko, da so tamkajšnji vozniki lahko izmenično tankali v sodih in lihih dnevih, včasih pa tudi sploh niso točili, ker je Američanom takrat zaradi krize nafta bolj kot v rezervoarje tekla v grlo.
Med mitom in resničnostjo
1. Sistem par - nepar radi napačno pripisujejo takratni predsednici izvršnega sveta SFRJ Milki Planinc, ki je poskrbela za bencinske bone.
2. Z uvedbo bonov se je prodaja krofov na Trojanah prepolovila.
3. Varčevalni ukrepi so spodbujali iznajdljivost državljanov SFRJ.
4. Ne pomanjkanje, zdaj je glavni problem onesnaženje: v Rimu so zaradi smoga uvedli vožnjo s sistemom par - nepar 2013., v Parizu dve leti kasneje, v Federaciji BiH leta 2016 (a le za krajši čas).
5. V večjih nemških mestih so zaradi onesnaževanja zraka vpeljali strožje omejitve za dizelske avtomobile, v Hamburgu že 1. junija lani.
Si paren ali neparen?
Med izjemami, za katere par - nepar ni veljal, so bili poleg gasilcev, miličnikov in vozil prve pomoči tudi diplomatska vozila in taksisti. Za prekoračitve hitrosti in vožnjo v dneh, ko to ni dovoljeno, je bila predpisana kazen tisoč dinarjev. Plačati jo je bilo treba "na kraju dogodka".
Ta veseli dan ...
... ali konec zakona par - nepar je napočil 3. februarja 1981, ko so delegati zveznega zbora skupščine SFRJ ukinili ta zakon, ki je veljal le slabi dve leti. "Pobudo za ukinitev zakona je dal odbor zveznega zbora za notranjo politiko, kajti ocenil je, da so ob podražitvi naftnih derivatov nastale možnosti za ukinitev te administrativne prepovedi." A delegati so se ušteli, podražitev bencina in nafte voznikov ni odvrnila od cestnega užitka, zato so si v SFRJ kmalu izmislili bencinske bone. In jugoslovanske šoferje peljali iz dežja pod kap.
Ekspeditivnosti delegatom ne gre odrekati: sklep o prenehanju sistema par - nepar, ki so ga sprejeli 3. februarja 1981, je bil že dan kasneje objavljen v izredni številki Uradnega lista SFRJ. "Vsi so vozni. Tako lahko že v četrtek, 5. februarja, vozijo vsi avtomobili, tudi lihi, ki doslej v četrtek niso smeli s parkirišč in iz garaž," je tega dne na naslovnici izpostavil Večer.
Eni z letalom, drugi bi bone
Zelo odkrito je "kresanje mnenj po sklepu ZIS-a" v anketi pomiril Živko Martinovič, pisarniški delavec: "Sem voznik amater, ne vozim se veliko in me odločitev niti ne prizadene kaj prida. Tudi na dopust gremo navadno z letalom."
Pisarniška delavka Darja Vergl je bila manj prizanesljiva do sistema par - nepar: "Sem že jezna, otroka moram vsak dan kar daleč peljati v vrtec in še v službo se zgodaj vozim. Zdaj bom imela s ponedeljkom same težave. Ne smem pomisliti, kako bo na avtobusu, že zdaj se včasih tlači človek kot sardina. Boni bi bili po mojem boljša rešitev."
Dolgo in zdravo poletje pešcev
