
Prešernova Zdravljica je slovenska himna že 30 let, takratna skupščina Socialistične republike Slovenije je zakon o himni sprejela 29. marca 1990, veljati je začel 24. aprila. Prav ob obletnici je Evropska komisija Zdravljici podelila znak evropske dediščine kot dokaz pričevanja o evropskih idealih, vrednotah, zgodovini in povezovanju.
Slovenski romantični pesnik France Prešeren (1800-1849) je Zdravljico v prvi različici napisal novembra 1844. Nastala je najbrž na pobudo Matije Vrtovca, šentviškega vinogradnika, ki je v svojem eseju Vinske trte hvala nagovoril Prešerna, naj napiše pesem, ki slavi trto in vino. Tako je nastala Zdravica ob vinski novini. Vsekakor je pesem presegla zgolj veselje ob novem vinu in prijetnem druženju, njen optimizem je prerasel v takrat drzno politično pesem, v kateri je Prešeren združil misel o prijateljstvu z željo po enakosti, svobodi, bratstvu in medsebojnem spoštovanju vseh ljudi. Tako je Zdravljica poleg zasebnega nagovora prijateljem prerasla v narodoljubno pesem, ki spregovori o slovenskem narodu, njegovi usodi in željah vseh narodov in vseh ljudi.
Slavospev pomladi narodov


Še danes moderna ideja
Literarni zgodovinar, sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU Marijan Dović, ki se v svojem raziskovanju posveča tudi Prešernu, je ocenil, da Zdravljica v družbi evropskih himn izstopa v pozitivnem smislu.
"Če je Premrlova uglasbitev povprečna in ne odstopa od sočasnih glasbenih klišejev, je Prešernovo besedilo vrhunsko in še danes aktualno. Kot vsaka dobra literatura ima več pomenskih plasti in omogoča branja z različnimi poudarki. V njej bomo tako našli panslavistične ideje, ki so se takrat širile kot protiutež rastočemu nemškemu nacionalizmu, idejo o ljubezni do 'domačije', ki je nosilna misel v mnogih drugih evropskih himnah, najdemo pa tudi bojevitejše nacionalistične tone in odmeve idej francoske revolucije," je povedal za STA.
Vendar pa sporočilno jedro Zdravljice, kar se Doviću zdi bistveno, presega nacionalizem: ravno v predzadnji kitici (Žive naj vsi narodi) pesem doseže vrh v razglašanju vrednot miru, strpnosti in sodelovanja med narodi. "To je vsekakor še danes zelo moderna ideja," je povedal.
Dolga pot do uradne himne
Ob 30. obletnici sprejetja zakona o slovenski himni je zgodovinar Božo Repe za STA povedal, da Prešernova Zdravljica, ki je v osnovi napitnica, sodi med redke "nebojevite" himne, na katere so vplivale ideje francoske revolucije in svobodomiselnosti ter združujejo nacionalno idejo z internacionalizmom. "Slovenska himna torej zavrača vojne in prepire in poudarja povezanost in prijateljstvo med narodi," je dejal Repe.
Zdravljica je ena redkih nebojevitih himn
Med mitom in resničnostjo
Zdravljica je po obliki likovna pesem (carmen figuratum), saj kitice spominjajo na obliko vinske kupice.
Prešeren jo je napisal po navdihu načel francoske revolucije svoboda, enakost, bratstvo, s katerimi se je seznanil že kot dvanajstletni dijak v Ljubljani.
Poleg zborovskih uglasbitev je znana tudi rokovska izvedba Zorana Predina in skupine Lačni Franz iz leta 1987.
Znak evropske dediščine podeljuje Evropska komisija od leta 2011 znamenitostim, ki imajo simbolično zgodovinsko vrednost v procesu evropskega združevanja.
Znak evropske dediščine je bil doslej podeljen 48 znamenitostim, iz Slovenije partizanski bolnici Franja in cerkvi Svetega Duha na Javorci.
