Zdravstvena strahovlada nas je ponovno seznanila s staro znanko. Znanko, ki smo jo že dolgo tlačili v podzavest in pozabo. Saj veste, o kateri gospe pišem. Velika večina živečih se je boji; res ni spodobno zapisati, da je velika večina na smrt prestrašena. Gospe je namreč tako ime - smrt. Ali se osebna imena ne pišejo z veliko začetnico? Dobro, Smrt je dobila smrtonosno medijsko pozornost in Stroka (velika začetnica?) nas je posvarila, naj se ji ne približujemo, naj ji vendar ne segamo v roko, smrtno resna socialna distanca, tristo odstreljenih medvedov!
Ne preseneča, da se velika večina politikov boji smrti. Modrec, ki ga nismo pripravljeni poslušati, nas je že poučil o tem, kako sebičen je strah pred smrtjo: "Velika škoda bo za tebe, če umreš. Za druge to ne bo velika izguba, za tebe pa bo nenadomestljiva. Nikomur nisi tako potreben, kot si sebi." In kako izborno so se politiki znašli v vlogi mrliških oglednikov, režiserjev neposrednih prenosov umiranja podarjenega resničnostnega šova! Koliko resno-slovesnih žalnih nagovorov ob števcu žrtev! Čeprav aktualna vladajoča politika ne zaupa največji medijski javni hiši, je RTV s čudovito skrbnostjo izdelala koronavirusno scenografijo, ki je zapolnila domišljijski svet - povečave koronavirusa so zadostile ljudskim potrebam. Narodov blagor, nacionalni interes, splošna blaginja … politični smog besed, saj vemo. Umreti za domovino?
- Dulce et decorum est pro patria mori (sladko in primerno je za domovino umreti)?! V kakšnih skorumpiranih časih je nastala ta sprevržena misel? K sreči je zapisana v mrtvem jeziku in se živih politikov ne tiče. Sicer bi se KPK morala s tem ukvarjati prednostno. S Patrio pa so bili itak sami križi in težave. Grožnje s smrtjo so tako že postale nenormalna realnost, ene pač individualno ciljane, druge znanstveno kolektivno razsejane. Vsi naslovniki pa so upravičeno zaskrbljeni - o tempora, o mores! (kakšni časi, kakšni običaji!) …
Sproščena preganjavica
A kako naprej, če potuhnjenost pred virusi ne pomaga? Pravzaprav (nas poučujejo) se je virus potuhnil in se bo vrnil z napovedanim drugim valom. Sem prav zapisal "napovedanim", ne "zapovedanim"? Tudi velika večina strokovnjakov se boji smrti. Bistvena prvina predpisane nove normalnosti je pravi dokaz naravne združljivosti religije in znanosti, ki sta se stoletja vedli kot smrtni sovražnici, pa ju je smrt dokončno združila v enajsti zapovedi: boj se bližnjega svojega - kot se bojiš lastne smrti!
Hvalnica zdravi pameti, ne novi normalnosti
In spet je ob sveti trojici znanost-religija-politika začela jezikati zdrava pamet. Novi normalnosti se očitno ne bo posrečilo, da bi jo utišala. (Samokritično pripominjam, da sem v minulih desetletjih dovolj pogosto tudi sam zasmehoval zdravo pamet, na pragu starosti pa se ji iskreno opravičujem in jo brez kakršnihkoli zadržkov objemam.) Zdrava pamet se je v hitro spreminjajoči vsakdanjosti sama izobraževala, tako rekoč izobraževala ob delu; naravni dar opazovanja je nadgradila, ko je črpala iz istega vira kot ugledna znanost. A prednost zdrave pameti je v tem, da se ni niti skomercializirala niti spolitizirala. Česar ne moremo trditi o troedinosti vladajoče ideologije: znanost se prodaja najboljšemu ponudniku (= prostituira), religija se bogokletno peča s politiko, politika pa … postaja birokratsko resnobna zvodnica človeštva. Skoraj globalni karantenski socialno-ekonomski eksperiment nam kaže obrise prihodnosti, ki si je ne želimo. Temu se je vredno in treba upreti. Ne dovolite, da vas paralizira strah pred smrtjo in da vam državljanska pokorščina prepoveduje samostojno kritično razmišljanje. Spomnite se znamenite Snoopyjeve modrosti: ni res, da samo enkrat živimo, živimo iz dneva v dan - samo enkrat umremo.
Da, umivajte si roke, bodite pozorni na higieno kihanja in kašljanja, vendar se ne bojte živeti v dobro sebi in drugim. Umrl bom, torej sem živ!
