Strah me je trivializacije uporništva. Strah me je prikrito poblaznelega, z zdravo pametjo skreganega facebook fanatizma s človeškim obrazom, gajstnosti tako imenovanih civilnih iniciativ. Vse to počasi, toda vztrajno pripravlja teren za mentalno degradacijo družbe.
Cirkus
Kdor budno spremlja medije - in s tem mislim samo klasične, tako imenovane mainstream medije, ne tistih družbeno družabnih alter surogatov -, se dandanes težko znajde. Pravzaprav se mu lahko zgodi, da je še bolj zmeden, kot če jih sploh ne bi spremljal.
Poglejmo samo tako imenovane neznanke v zvezi z začetkom novega šolskega leta. Po mojem sicer delamo - ali delajo, namreč mediji - bistveno prevelik cirkus okoli tega, je pa seveda logično, da nas to zanima in vznemirja. Zanima in vznemirja pa nas zato, ker so informacije nejasne in celo kontradiktorne.
Čas, potrpljenje, energija, zbranost …
V enem mediju preberem, da testiranje učiteljev ostaja neznanka in da Štrukelj napoveduje stavko. V drugem piše, da Štrukelj samo grozi s stavko, če bi si morali učitelji plačevati testiranje sami. (Če prav razumem, seveda: mogoče pa ne bi smel tako picajzlati, da napoved in grožnja pač nista eno in isto?) V tretjem potem spet nekaj čisto drugega: Bojana Beović pravi, da bo v šolah veljalo, da bo treba PCT-pogoj dokazovati, in da ne bo šlo samo s samotestiranjem in na zaupanje. Četrti medij spet po svoje pojasnjuje, da se vlada odmika - karkoli že to pomeni - od PCT-pogoja v šolstvu. Peti pa, da so pristojni po novem naklonjeni samotestiranju učiteljev. Zdaj se pa znajdi …
Res ne vem, kaj si mediji o vsej tej zmedi mislijo in kaj od bralcev oziroma uporabnikov sploh pričakujejo. Koliko časa, potrpljenja, mentalne energije, zbranosti in prizadevnosti bi temu morali posvečati?
Tako imenovane neznanke
Ne pride mi na misel, da bi zagovarjal vlado in v tem primeru še posebej ne ministrstva za šolstvo. Kljub temu pa vsaj deloma obstaja olajševalna okoliščina zanje. Informacijska zmeda, ki pri tem nastaja - in težko merljiva škoda -, je prav toliko kot posledica vladne netalentiranosti za PR (in brezbrižnosti do njega) tudi posledica pesimizma, skepticizma, celo zlonamernosti javnosti. Treba pa je upoštevati tudi pandemijsko utrujenost, ki je v letu in pol informacijskega overloada do kraja otopila našo sposobnost in pripravljenost sprejemanja in procesiranja informacij.
Tako imenovane neznanke v zvezi z začetkom šolskega leta pa niso zanimive in vznemirljive samo zaradi svoje nejasnosti in kontradiktornosti, ampak tudi zato, ker starše ta tema shizofrenično zanima in odbija.
Ali kot mnoge, premnoge mamice in očiji danes radi modno rečejo: naš naraščaj je v obstoječem šolskem sistemu že v normalnih zdravstvenih pogojih v stiski, kaj šele med prekleto pandemijo in ob mukotrpnem šolanju na daljavo.
Jaz pa pravim: bolj kot otroci so v stiski starši - ali si vsaj domišljajo, da so.
Ne levi ne desni
Morda se še spomnite, kakšen cirkus so delali starši, ko je vlada letos spomladi uvajala samotestiranje otrok v zadnji triadi osnovnih šol. Idejo so fanatiki razglašali za nezaslišan višek nečloveške invazivnosti in kršenja temeljnih človekovih pravic. V bistvu je šlo za transfer nerealiziranega protivladnega uporništva staršev na otroke. Odrasli izkoriščajo otroke za izražanje protivladnega nerganja, ker je to pač pedofrastični argument, ki mu ni mogoče oporekati.
In da se Janša ne bo spet zmotil: to nima prav nobene zveze s ta levimi ali ta desnimi. Tako razmišljajo tisti, ki jim politika totalno dol visi. Če ne bi bila ta vlada, bi pa bila katera druga. Pa družba tudi ne obstaja. Obstajajo samo (oni kot) posamezniki z interesi. In na vrhu te njihove interesne piramide so seveda njihovi otroci. Otroci kot najvišji argument, seveda. Potem se pa kregajte z njimi, če si upate …
Rumene rutice
Ponavljam: starši so bolj v stiski kot otroci. Minili so časi, ko je bil glavni predprvoseptembrski ritual opozarjanje voznikov na rumene rutice. Prometna varnost danes ni več zanimiv in relevanten problem - čeprav je morda ta skrb preprečila mnogo poškodb ali celo preranih smrti. Danes nas skrbi testiranje in samotestiranje otrok, pa prezračevanje učilnic in zoom roditeljski sestanki ali celo to, kdo bo necepljenim učiteljem plačal testiranje.
Upor. Patria o muerte. Niños o muerte.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
