Parižanka v Mariboru: Upam, da bo ta nadloga čim prej mimo

Zmago Gomzi Zmago Gomzi
12.04.2020 06:03

Francoska odbojkarska reprezentantka Nina Stojiljković se je v mestu pod Pohorjem dobro znašla, v času koronavirusa najbolj pogreša starše.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Družina Stojiljković: Nina, njen brat, mama in oče
Osebni arhiv

Ko je lani jeseni vrste Nove KBM Branika zapustila organizatorica igre in reprezentantka, Mariborčanka Sara Najdič, je vodstvo državnih prvakinj iz Maribora zanjo hitro našlo zamenjavo. Majico bankirk je oblekla 23-letna francoska reprezentantka srbskih korenin Nina Stojiljković. Preden se je preselila v Maribor, je Nina kot odbojkarica živela v različnih francoskih mestih, kjer je igrala za tamkajšnje klube Pariz, Toulouse, Nantes in Quimper.
Nina Stojiljković se je v otroštvu ukvarjala z gimnastiko, jahanjem in plesom, odbojko pa je začela resneje trenirati pri dvanajstih letih. "Ko mi je bilo 14 let, sem bila sprejeta v športni center blizu Pariza, tako da sem se domov vračala le ob koncih tedna. V centru smo poleg vsakodnevnih šolskih obveznosti predvsem veliko trenirali in takrat se je v meni prebudila želja, da se še bolj resno lotim odbojke. Moja igralska pot se je začela v klubu Clamart v okolici Pariza, kjer je bil trener tudi Bernard Sayol, nekdanji trener odbojkaric Nove KBM Branika. Hitro sem se prebila v kadetsko reprezentanco Francije in pozneje, ko sem se preselila v športni center v Toulousu, še v mladinsko. V Toulousu sem igrala leto dni, nato pa kot 18-letna s klubom Nantes podpisala prvo profesionalno pogodbo," Nina opiše prelomnice na svoji športni poti. Majico omenjenega kluba, ki je med drugim tudi v ligi prvakinj in pokalu Cev, je nosila tri leta, nato je prestopila v odbojkarski klub Paris, za njim pa v Quimper. "Ekipo so pestile poškodbe in zaradi tega, ker smo osvojili le niz manj od ekipe pred nami, smo izpadli iz prve lige, kar sem težko prenesla," je razložila sogovornica, ki je ob igranju odbojke tudi študirala na fakulteti, a je zaradi športnih obveznosti študij za nekaj časa prekinila. "Seveda bom študij dokončala," pove odločno Stojiljkovićeva, ki je prvo tekmo za francosko reprezentanco odigrala leta 2016, doslej je zanjo zbrala več kot 50 nastopov.

V Mariboru so ji dodelili dres s številko devet.
Andrej Petelinšek
Andrej Petelinšek

Mama je hvalila mariborsko odbojko

Nova moč šestnajstkratnih prvakinj Slovenije se je hitro privadila na novo življenjsko in igralsko okolje v Mariboru. Pred prihodom v mesto ob Dravi ni veliko vedela o slovenski in mariborski odbojki. "Spomnim se, da sem v letih 2012 in 2014 kot igralka mlajših francoskih selekcij igrala v Mariboru, takrat sem prvič spoznala odlične razmere za odbojko v Drašu, tudi organizacija turnirjev je bila vrhunska. Za slovensko reprezentanco sta med drugim igrali tudi Anita Sobočan in Maja Pahor, ki sta, tako je pač naneslo, sedaj moji soigralki v Novi KBM Braniku. Spomnim se tudi dveh kvalifikacijskih tekem med slovensko in francosko reprezentanco leta 2015 za uvrstitev na evropsko prvenstvo, uspešnejše so bile Slovenke," še doda Stojiljkovićeva.
Prvič je z novimi soigralkami v Mariboru trenirala 4. septembra lani, dodeljen ji je bil dres s številko devet. "Za prihod v Maribor sem se odločila na podlagi pogovora in nasveta mame, ki je kot nekdanja jugoslovanska reprezentantka poznala slovensko odbojko in seveda tudi mariborsko. O slednji je govorila zelo pohvalno, še posebej o obdobju, ko je bila Paloma Branik z vrhunsko igro v vrhu jugoslovanske odbojke. Kot dokaz, da ima klub dolgo in bogato zgodovino, mi je pokazala nekaj časopisnih izrezkov o dosežkih mariborskega kluba, ki jih hrani. Spoznala sem, da bi bilo igranje za Novo KBM Branik pomembna stopnica na moji odbojkarski poti in hkrati velik izziv. Sledil je pogovor z direktorjem kluba Mitjo Koželjem, ki mi je predstavil cilje kluba, in tako sem se kljub nekaterim drugim ponudbam znašla v Mariboru. Še posebej privlačna je bila možnost, da se bom lahko preizkusila v ligi prvakinj," Stojiljkovićeva razloži razloge, zaradi katerih se je odločila za prihod v Maribor.

Maribor je mesto prijaznih ljudi

Potrditev, da je prišla v klub, v katerem lahko odbojkarsko napreduje, je Nina dobila že v prvih dneh, ko je Maribor postal njen drugi dom. "Nove soigralke so me odlično sprejele, kar je zelo pomembno za pozitivno ozračje na treningih in tekmah. Tudi vodstvo kluba je zelo pozorno, enako lahko trdim za trenerje. Z nekaterimi soigralkami sem v minulih mesecih spletla tesne prijateljske vezi, še najbolj z Anito Sobočan in Niko Dobaj. Tudi z bivalnimi razmerami v Mariboru sem zadovoljna, stanujem v središču mesta, imam pogled na Mestni park, tudi dvorana Lukna je blizu. Zaradi zgoščenega ritma treningov in tekem, ki so se vrstile ena za drugo, tudi po tri na teden, prostega časa nisem imela veliko. Sem pa bila na Piramidi in tudi na vrhu Pohorja. S soigralkami se večkrat dobim na kavi v kakšni kavarni ali restavraciji, pa tudi v kino in na bovling zahajam. Povsod naletim na prijazne in odprte ljudi, a smo zdaj žal prisiljeni ostati doma," razloži Nina, ki se ji primerjava med življenjem v Mariboru in Parizu ne zdi smiselna. "Razlika je gromozanska že glede na število prebivalcev. Vemo, kaj je Pariz, kakšno je življenje tam, Maribor je bolj mirno in varno mesto, všeč mi je. Če kaj pogrešam, so to starši, a to je usoda številnih športnikov in športnic."

Kuha, peče in gleda filme

V Novi KBM Braniku igrajo tri tujke, ob Nini sta tam še Avstrijka Anamarija Galić in Američanka Ann Teesa Grubbs. Kljub temu s sporazumevanjem nimajo težav. "Anamarija in jaz obvladava tudi srbščino, tako da je do prihoda Grubbsove komunikacija največ potekala v mešanici slovensko-srbskih besed, po prihodu Grubbsove pa tudi v angleškem jeziku."

Jezna na administrativni ukrep

Mariborske odbojkarice so v državnem prvenstvu, ki je bilo prekinjeno in ki naj se ne bi več nadaljevalo, osvojile drugo mesto, v ligi Mevza so ostale brez pokala, v ligi prvakinj se niso mogle enakovredno kosati z vrhunskimi ekipami, so pa osvojile pokalno lovoriko. "Z odločitvijo vodstva OZ Slovenije, da se zaradi virusa prekine prvenstvo, se strinjam, sem pa razočarana in jezna, da prvenstvo, ko virusa ne bo več, ne bo odigrano do konca, s čimer nam je onemogočena obramba naslova. Prepričana sem, da bi ob pokalu osvojili še naslov prvakinj, če bi se prvenstvo nadaljevalo, saj smo ekipi Calcita že večkrat dokazali, da je kakovost na naši strani," pove odločno.
"Igra naše ekipe zaradi bolezni in poškodb v tekmah modre skupine državnega prvenstva ni bila na najvišji ravni. Poraz v zadnji tekmi te skupine pred prekinitvijo prvenstva proti Calcitu v Lukni nas je na lestvici s prvega mesta pahnil na drugo, kar naj ne bi bilo odločilnega pomena, saj naj bi bila na vrsti še končnica prvenstva. Te pa zaradi ukrepa vodstva krovne organizacije ni bilo in tako je za končni vrstni red prvenstva obveljala lestvica pred končnico. V Calcitu sedaj govorijo, da so zasluženo osvojili naslov prvakinj, kar je smešno, kajti prepričana sem, da bi bilo po koncu koronavirusa še dovolj časa za igranje končnice, v kateri bi Kamničankam dokazale, da smo boljše od njih," je odločna Stojiljkovićeva, ki ji pogodba z Novo KBM Branikom poteče maja letos. "Pogovarjamo se o nadaljnjem sodelovanju."

Osebni arhiv
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta