
Enkrat rodna je sorta je denimo 'Erika', ta rodi samo enkrat na leto. Največkrat sadimo dvakrat rodne sorte, ki so zelo priporočljive in preproste za ljubiteljsko gojenje na vrtovih.
Maline lahko režemo jeseni, še bolje pa spomladi, ko lažje določimo, kateri poganjki so suhi, poškodovani ali celo pozebli. Pri enkrat rodnih malinah večino močnejših, debelih poganjkov (rozg) prikrajšamo na višino 1,5 metra. Bolj bujne sorte režemo višje. Pregoste, slabše in bolne poganjke porežemo v tla, tako kot pri dvakrat rodnih malinah, ki jih je je najpreprosteje spomladi ali jeseni porezati do tal. Rez opravimo v tla tako, da ne puščamo štrcljev.

Maline sadimo jeseni ali spomladi. Sadike so gojene v lončkih. Sadimo jih nekoliko globlje (okoli pet centimetrov), da se bolje obrastejo z močnejšimi rozgami. Maline obiramo zjutraj in jih nemudoma shranimo na hladno (2 °C), da so plodovi obstojnejši. Uživamo največkrat sveže ali jih predelamo v sokove, marmelade ali malinovec. Lahko jih tudi zamrznemo za kasnejše obdobje. Zamrzujemo posamezne plodove na pladnju in jih šele zamrznjene vstavimo v posode, da se plodovi ne sprimejo, ker jih bomo sicer težko ločili. Poleg plodov so pri malinah uporabni tudi mladi listi, ki jih lahko uporabljamo kot čajni nadomestek.