Razhudniki so rastline toplega poletja in vlažnih tal, zato se v hladnejših, predvsem pa vlažnejših poletjih srečujemo s številnimi težavami pri njihovem varstvu. Med razhudnike sodi tudi krompir, tega ne smemo pozabiti. V pridelavi na domačem vrtu je preventiva veliko bolj pomembna, saj nam pripravki, domači ali kupljeni, pogosto ne morejo veliko pomagati. Kaj moramo upoštevati, da bo krompir bolj zdrav brez naših ukrepov?
Kolobar
Na prvem mestu je zagotovo kolobar, saj je ta osnova za vsako zdravo pridelavo. Vedeti morate, da bolezenske klice in tudi koloradski hrošč preživijo samo na rastlinskem materialu gostiteljske rastline. Ne glede na to, kako natančni smo pri spravilu, v zemlji vedno ostane nekaj obolelih delov rastlin. Na njih ostanejo tudi trosi in ostanki gliv, bakterij in seveda virusov, prezimi pa tudi koloradski hrošč. Na srečo krompir sam nase ni preveč občutljiv, zato je triletni razmak med sajenji razhudnikov na isto mesto dovolj širok. Vendar ne pozabite, da so sorodniki krompirja paradižnik, paprika, jajčevec, a tudi andska jagoda in pepino.
Gnojenje
Na drugem mestu je pravilno gnojenje. Mnenje, da je hlevski gnoj najboljše gnojilo za krompir, ne velja več. Krompir je zahtevna rastlina za gnojenje, potrebuje veliko hranil. A gnoj med njimi ni na prvem mestu. To je zagotovo kompost. Tega lahko uporabite do 15 l/m², vendar mora biti res dobro preperel in tudi presejan. Že organski ostanki niso povsem razpadli do humusa, motijo dober razvoj gomoljev. Zato je potrebno odsejati, odstraniti vse še ne povsem razpadle dele rastlin. To pa naredimo s sejanjem komposta, česar ljudje skoraj ne počnejo več. Seveda je tudi gnoj primeren, a ga je treba v tla zadelati jeseni.
Pomanjkanje kalija
Prav tako krompirju škodi kalij v obliki kalijeve soli (kalijev klorid). Pomanjkanje kalija, tudi zaradi preobilnega gnojenja z dušikom (organska gnojila) ali fosforjem, ki ga je na vrtnih tleh zelo pogosto preveč še od prej, pomeni, da bo imel krompir težave z boleznimi. Zato sama zadnja leta pogosto svetujem, da se krompirju ob gnojenju, ki ne sme biti preobilno, doda tudi 15-20 dag/10 m² kalijevega sulfata. Samo ta oblika kalija mu odgovarja.
Prav tako krompir zelo slabo uspeva tam, kjer je bilo pred kratkim za izravnavanje nizkega pH tal apneno. Moje kolegice so že pred leti dokazale, da je apnenje še po dveh letih povzročalo močnejši pojav krastavosti.
Semenski material
Pri pridelavi krompirja je zelo pomemben izbor semenskega materiala in ravnanje z njim. V zadnjih letih sem opazila, da predvsem vrtičkarjem skušajo prodati izredno majhne in pogosto že nakaljene gomolje. Opazujte enkrat kaljenje gomoljev krompirja. Videli boste, da na majhnih gomoljih zrastejo majhni, nežni in tanki kalčki. Na debelejših gomoljih pa so le ti čvrstejši in bolj čokati. Taka bodo kasneje tudi stebla in rastline. Rastline iz prvih so tudi bolj občutljive na bolezni listov in koreninskega sistema. Iz tega sledi, da manjši gomolji niso najbolj kvalitetni. Enako velja, ko sadimo in izbiramo seme iz lastnega pridelka. Svetujem, da pri nabavi semena v trgovinah izberete gomolje premera nad 45-55 milimetrov. Močno odsvetujem uporabo doma pridelanih gomoljev za nadaljnjo pridelavo. Na njih se prenašajo vse mogoče težave bodoče rastline.
Mnogim krompir prične kaliti že v skladišču. Pa mislijo, da ni nič narobe, če te kalčke potrgajo, saj poženejo novi. Prav tako jim pogosto trgovci prodajo nakaljen krompir z nasvetom, kar potrgajte te kalčke, saj zrastejo ponovno. Pa ni povsem tako. Novi kalčki res zrastejo, a so tanjši in veliko jih je. Iz novih kalčkov pa zrastejo številna tanka, visoka stebla, ki se hitro lomijo, rastlina je močno zasenčena, zato pa tudi bolj občutljiva na bolezni in privlačnejše za škodljivce. Prav tako pa dobite večje število gomoljev, kar vas sicer veseli, a so prav vsi majhni. Pred letom ali dvema se je izkazalo tudi, da po pozebi ti gomolji niso več dobro kalili, sploh niso kalili ali pa so celo namesto nove rastline zrasli ob semenskemu gomolju kar novi gomoljčki.
Zapomnite si, da so prvi kalčki, ki pa morajo biti čvrsti, debeli, ustrezne barve in veliki največ en centimeter, tisti, ki zagotavljajo, da bodo rastline lahko izkoristile vso svojo naravno odpornost.
Rastline iz nakaljenih gomoljev imajo večjo možnost, da ostanejo zdrave. A nakaljujemo na svetlobi, najbolje pri temperaturah od 10 do 15 °C. Tako dobimo najbolj kvalitetne kalčke.
Pa še en nasvet glede semenskega materiala bi rada delila z vami. Semenski krompir se v trgovinah pojavi vsako leto bolj zgodaj. Včasih sem govorila, ne kupujte, počakajte. A žal se potem zgodi, da ne dobimo želene sorte, posebej tiste, odporne, hitro zginejo s polic. Prav tako pa je v času, ko so temperature primerne za sajenje krompirja, v trgovinah semenski material močno nakaljen, klice pa so predolge, svetle in krhke, najpogosteje tudi preveč poškodovane, da bi jih lahko rešili. Zato zdaj svetujem, da seme kupimo čim prej. A ga doma takoj damo iz vreče in razgrnemo v plitve zabojčke. Damo ga v temen, hladen in ne preveč vlažen prostor. Če pa začne kaliti, ga damo takoj na svetlo, da dobimo kvalitetne kalčke.
Prehitro sajenje
V zadnjih letih so postali mnogi vrtičkarji nestrpni in je v marcu že posajen ves krompir. Pogosto je vzrok propada prvih kalčkov tudi prehitro sajenje, nepravilno nadaljevanje in predvsem pozeba. Če želite pridelovati naravi prijazno samo z naravnimi pripravki, potem hitro sajenje v premrzlo zemljo, sajenje v času, ko je še mogoč mraz, ni priporočljivo.
Pozne sorte krompirja sadite v primerno ogreto zemljo, to je vsaj 15 °C. Z zgodnjimi sortami, ko boste izkopali ves pridelek kot mlad krompir, pa lahko pohitite. Pa vendarle naj ima zemlja vsaj 10 °C.
Krompirjeva plesen
Krompir ima dva pomembna sovražnika, to sta krompirjeva plesen in koloradski hrošč. Seveda se pri uporabi domačega semenskega materiala hitro pojavijo še številne viroze, ki jih pa še ne moremo in ne znamo nadzorovati.
Na prostem imamo največ težav s krompirjevo plesnijo. Za pojav krompirjeve plesni morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, temperatura od 20 do 25 °C je najpomembnejši. Drugi, enako pomemben pogoj, pa je dovolj dolgo omočen list. Zato je primerna razdalja med vrtninami zelo pomembna. Če je nasad dovolj zračen, je možnosti za hiter razvoj te glive manj. Tudi prvi kalčki zagotavljajo, da bo zeleni del rastline bolj zračen in ne bo pregost. Prav tako je seveda pomembno gnojenje. Če nas zanese in gnojimo preveč, predvsem z organskimi gnojili ali celo z dušikom, bo listna masa gostejša, razmere za razvoj bolezni pa ugodnejše. Kalij pa ima ravno obratno vlogo, naredi rastline odpornejše.
Zgodnji krompir, ki ga ne boste skladiščili in ga pojeste, preden gomolji povsem dozorijo, ne bo zbolel. Če pa sadite skupaj, na isto površino zgodnje in pozne sorte, je treba vsaj z naravnimi pripravki, na prvem mestu bakrenimi listnimi gnojili ali pripravkom iz sode bikarbone, zaščititi tudi posevke zgodnjih sort. Drugače bo tam leglo, začetek okužbe, ki je potem tudi na poznih sortah ne boste mogli ustaviti. Zato svetujem, da so posevki zgodnjih in poznih sort ločeni. Ali pa se odločite in sadite samo res odporne pozne sorte.
Odporne sorte
Omenila sem že odporne sorte. Ker jih lahko danes v Sloveniji dobimo že pet, naj jih za konec omenim. To so na prvem mestu slovenska sorta KIS Kokra, tuje sorte pa so Alouette, Levante, Otolia in Twister. Vse sorte so tudi okusne, rodne in primerna za pridelavo v Sloveniji in tudi skladiščenje. Če jih še uspete najti, bi na vrtovih in v ekološkem kmetijstvu resnično priporočila pridelovanje teh, tudi če je semenski material nekoliko dražji.
Naslednjič pa še kaj o koloradskem hrošču ... Lepo izkoristite te tople dneve, predvsem za zračenje zemlje okoli vrtnin, ki so prezimile, v rastlinjaku in tudi zelenice ter za setev vrtnin za sadike.
