Marsikatera novoletna zaobljuba se nanaša na hrano. Naj bo ta manj predelana in bolj raznolika

Nekateri prisegajo na povsem nov začetek in spremembo ustaljenih prehranjevalnih navad, nekateri bodo znova posegali po vsemogočih dietah in se zaklinjali, da tako uspešne pa že dolgo ne, tretji bodo le zamahnili z roko in nadaljevali po starem. Tudi prepričanje, da se je januarja nujno treba znebiti v prazničnem decembru pridobljenih kilogramov, sploh med božičem in novim letom, ne velja več. Ker so mnogi ugotovili, da ni problem pridobivanje teže med božičem in novim letom, pač pa med novim letom in božičem. Ne glede na to, ali smo si kaj obljubili ali ne, ali snujemo kakšno spremembo ali bomo nadaljevali, kot smo vajeni, velja omeniti nekaj prehranskih smernic, ki jih različne organizacije omenjajo za leto 2025.

Probiotiki in prebiotiki

Tudi v letu 2025 se bo nadaljevalo že skorajda pravo gibanje, ki deluje po načelu z vrta (ali njive) čim prej na krožnik. Kar pravzaprav pomeni, da jejmo lokalno hrano, čim manj predelano, in seveda raznoliko. Lahko reči, a malce težje izvesti. Vsi namreč nimajo možnosti za tak način prehranjevanja. Nekateri zaradi prostora, kraja bivanja ali pa zaradi debeline denarnice. Vsi v mestih nimajo možnosti vrtnariti, redno obiskovati tržnico ali pri pridelovalcih naročati zabojčke sveže, lokalno pridelane zelenjave. Tisti, ki si to lahko privoščijo, to že itak počnejo, drugi kupujejo cenejšo zelenjavo v hipermarketih.

Seveda se je vsakomur težko upreti sveži zelenjavi, ki je v trgovinah na voljo skozi vse leto, ne glede na sezono, ko zori v naravi, pod soncem, ali vsaj v rastlinjakih, ki jih sonce doseže. Že res, da ima paradižnik v sezoni, kupljen na lokalni tržnici, povsem drugačen okus kot tisti, kupljen decembra. Da ne naštevamo dalje pora, paprike, stročjega fižola, bučk, kumar, kolerabe ... Da mladega krompirja sredi januarja ne omenjamo. A vsaj poskusimo lahko. Morda se kje najde kak kos zemlje, pa poskusimo z lastno solato, špinačo, bučkami, papriko. Ali poiščemo kmetijo ali vrtnarijo in pri njih nabavimo lokalne, v našem okolju dozorele dobrine. In smo že osvojili glavno načelo zdravega prehranjevanja. Ki seveda ni nič novega, pa vendar ga velja vsake toliko omeniti.

Ena izmed organizacij, ki vsako leto predvidi prehranske trende, je Instacart, ameriška družba, ki se ukvarja z distribucijo lokalno pridelanih dobrin. Tako je za leto 2025 tudi Instacart predvidel povečano porabo probiotikov in prebiotikov; ti so za človeka neprebavljivi ogljikovi hidrati, vendar pozitivno vplivajo na črevesno floro. Mikroorganizmi črevesne flore namreč proizvajajo encime, ki omogočajo prebavo prebiotikov in jih zato lahko porabijo kot hranila. Prebiotiki se naravno nahajajo zlasti v neobdelani rastlinski hrani. Vse bolj pogosto jih dodajajo prehrambenim izdelkom, tudi različnim pijačam, najpogosteje živilom dodajajo inulin in oligofruktozo. Prebiotike dodajajo tudi nekaterim gaziranim pijačam, zato vsem, ki ne morejo brez gaziranih pijač, svetujejo uživanje tovrstnih pijač z dodatkom prebiotikom. In ob tem seveda ne pozabimo na uživanje probiotikov, saj je urejena presnova temelj dobrega zdravja, pravijo poznavalci.

Manj alkohola

Nov trend se nam obeta glede uživanja alkohola. Raziskave kažejo, da vse več mladih zmanjšuje porabo alkoholnih pijač. Kot kažejo predvidevanja na globalnem gospodarskem trgu, se postopoma zmanjšuje proizvodnja alkoholnih pijač, vključno z vinom. V ospredje, tudi na družabnih srečanjih, vse bolj prihaja uživanje brezalkoholnih pijač. Tako so celo v Franciji, deželi vina, na začetku pridelave brezalkoholnega vina, brezalkoholno pivo pa si prav tako vse bolj utira pot. Predvidevajo, da bo proizvodnja brezalkoholnega piva naraščala, poraba alkoholnega pa počasi, a vztrajno padala. Enako velja za žgane pijače, nekatere med njimi že proizvajajo kot brezalkoholne. Ali pa mladi alkohol v vedno večji meri mešajo z brezalkoholnimi pijačami. Našteto je tudi povsem v skladu z napovedmi, da bo v prihodnje po vsem svetu krepko rasla proizvodnja brezalkoholnih pijač.

Tako kot naj bi alkohol vsaj v letu 2025 imel vse manjšo vlogo, pa za beljakovine pričakujejo obratno. Vedno več naj bi jih uživali, saj krepijo mišično maso, dajejo občutek sitosti in so zato zelo popularne, nad njimi se večinoma navdušujejo tisti, ki zdravo življenje kombinirajo s fitnesom oziroma ukvarjanjem s športom. In ko smo že pri gibanju, velja omeniti, da v letu 2025 napovedujejo še več pozornosti hidraciji organizma. Ne le, da bi pili več vode, pač pa tudi več napitkov, bogatih z elektroliti ali drugimi dodatki, ki naj bi pripomogli h krepitvi organizma.

Ribje konzerve in Azija

Da so ribe še kako zdrave in je njihovo uživanje izredno priporočljivo, ni nič novega. Je pa morda novo, da v letu 2025 priporočajo tudi uživanje konzerviranih rib, predvsem sardin in skuš. Staro pravilo je, da riba s konzerviranjem ne izgubi svojih koristnih lastnosti kot nekatera druga živila. In če uživanje konzervirane ribe kombiniramo s pripravo svežih ali zamrznjenih rib, smo storili pomemben korak proti zdravi prehrani.

Tudi v letu 2025 naj bi v ospredje prihajali azijski okusi, vključno s korejskim kimčijem. In ker je hrana pomemben element druženja, pa ne le doma, se v tujini (Velika Britanija na primer) obeta še en način druženja ob hrani in pijači, tokrat v družbi knjig. Knjigarne naj bi namreč postale kraj, kjer knjig ne bi le kupovali, ampak o njih tudi debatirali, jih celo brali. Seveda ob mizi s hrano in prigrizki ali tudi s kakšno bolj krepko hrano. Knjigarna bi tako postala tudi snack bar, kafič, bife ali nekaj podobnega. Tako vsaj poroča National Geographic. Ta poleg nekaterih drugih trendov, ki jih pričakujejo po svetu v letu 2025, omenja še, da bodo vsaj na Otoku in v New Yorku kot opoldanski obrok vse bolj uveljavljeni - sendviči. Ne kakršni koli, ampak čisto posebni. A o tem kdaj drugič.