Leteči konj kot golob pismonoša: Več razmišljamo o miru in manj o vojni

BKBF so umetniški trio. Njihovo delovanje je označeno kot kiparsko, a so veliko več kot to - so raziskovalci, razlagalci, iskalci, spodbujevalci, celo izumitelji. Robert Jurak, Izidor Zadravec in Nedim Ahmetović - Mafa so skupno zgodbo začeli leta 2017, ko so Križevci pri Ljutomeru v krožišču dobili skulpturo konja kasača. Izdelal jo je mednarodno priznani umetnik iz Srbije Mafa v sodelovanju z domačinom Jurakom. Skupni jezik sta našla tudi z likovnim pedagogom Zadravcem in nastal je BKBF, ki ima zdaj ustvarjalski studio v Prlekiji. Danes skupaj kiparsko obrt eksploatirajo od preverljivo statičnega v surrealizem podob onkraj dejanskosti z željo vzpodbuditi temeljni premislek, pravijo.

Krilato bitje ali bojni stroj?

Že nekaj mesecev je njihova instalacija letečega konja na strehi Kina Šiška v Ljubljani. Krilati konj iz grške mitologije se je spustil na center urbane kulture kot svojevrstno anatomsko popačenje in se "križal" z aerodinamičnimi inženirskimi elementi bojnega letala Junkers iz druge svetovne vojne. Ustvarjalni trio ga je poimenoval Pegasus Junker. Na kakšnih krilih je priletel v slovensko prestolnico in kaj prinaša iz Prlekije? Njegovi ustvarjalci pravijo, da bi lahko letel kamorkoli, a je bila prva možnost za njegov pristanek kje drugje kot največji center urbane kulture pri nas. Vsekakor bo čez čas svojo pot nadaljeval tudi na druga kulturna letališča.

BoberKunstBildhauferFabrik, kar kratica BKBF pomeni, so skupni jezik našli tudi skozi strip. "Nedim je stripar in kadarkoli je pri nas sodeloval v likovnih kolonijah, je v njegovih rokah bila skicirka. Ves čas zavzeto beleži in riše. Z Izidorjem nama je bil všeč njegov likovni jezik in tako smo se našli, povezali. Seveda pa je izrazito multidisciplinarni umetnik, ki naše skupne projekte opremi in pospremi v svet z razdelano filozofsko razlago simbolike," v sočni prekmurščini pripoveduje Robert Jurak in doda, da njihov Pegasus Junker prinaša zgolj protivojna sporočila, čeprav je ustvarjen iz delov orožja. Njegova glava je motor letala, pod kovinskimi krili pa tri konjske glave. Takšna kontroverznost seveda izziva opazovalca, a ne pove veliko, bolj želi zastavljati vprašanja in spodbujati k njim. Je to konj s krili? Je to leteči motor na nogah?

"Je čudovito bitje ali vojno lovsko orožje, ki seje smrt," odgovarja Nedim Ahmetović - Mafa. Želi si, da bi ljudje ob pogledu na skulpturo začeli tako postavljati vprašanja kot tudi iskati odgovore. "Tudi vsi mi danes smo žrtve vojnega bombardiranja - bombardiranja z informacijami o vojni v Ukrajini, bombardiranja s kapitalistično produkcijo, in zato smo žrtve dekadence. Vse kapitalistične družbe so dekadentne," razmišlja srbski umetnik.

Eksplozija družbenih sprememb

P-JU 21 ima korenine tudi v zgodovinsko bližnji časovni liniji preteklega stoletja in raziskuje dinamiko družbenih sprememb ter njihovo potencialno manipulacijo. Začetek 20. stoletja tudi po mnenju BKBF predstavlja eksplozijo (!) civilnih, družbenih in kulturnih sprememb: volilno pravo, ki obema spoloma omogoča splošno volilno pravico, začetki osvoboditvenih pravic žensk, balkanske vojne z otomanskim imperijem, rusko-japonska vojna, konstruktivizem in umetniška gibanja ter ne nazadnje prva svetovna vojna, grozote, ki odmevajo skozi drugo svetovno vojno, in širjenje političnih konfliktov, ki se stopnjujejo v vojne vse do današnje ere. S svojo neuporabnostjo skulptura namiguje na nesmiselnost nasilja. Umetniški trud, ki ga je zahteval leteči konj, presega svojo konkretno uporabnost in se ponaša zgolj estetsko. ​

Štuka ali Junkers je ubijalski bojni stroj druge svetovne vojne, ki je zbujal grozo predvsem s svojim zvokom. Njegovo bojno podobo so umetniki predrugačili, mu jo odvzeli tako, da je združen s torzom konja Pegasusa. Postal je karikatura samega sebe. In kot vrhunski inženirski dosežek 20. stoletja je dobil novo estetsko podobo in predvsem dimenzijo miroljubnega konjička.

"Kot golob pismonoša Pegasus Junkers prinaša pošto, v kateri je zapisan poziv, naj več razmišljamo o miru in manj o vojni," pojasni Mafa. In zaključi: "A konec koncev umetnost ni tukaj zato, da bi jo razumeli, ampak da bi o njej razmišljali."