Naj začnem s svojo mamo Jelko, ki me je rojevala 16 ur, da lahko zdaj sedim za mizo in pišem. Žensko, ki je bila moja prva zaupnica v otroštvu in zgodnji mladosti. S katero sva nekaj let vsako jutro potovala v Limbuš, ona v šolo, jaz pa v vrtec. Žensko, ki se je trudila nahraniti me, čeprav nisem jedel skoraj nič, in potem pazila, da se ne zredim preveč, ko se mi je odprl apetit. Žensko, ki me je naučila vestnosti in poštenosti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
