Ne le zato, ker je bil tako dolgo zraven, predvsem zaradi predstav na igrišču je postal ena od ikon Reala. Številni navijači so bili besni in razočarani, ker mu uprava kluba s predsednikom Florentinom Perezom na čelu ni podaljšala pogodbe. Zahteve nogometaša naj bi bile previsoke, čeprav je Ramos namignil, da je pripravljen sprejeti enoletno pogodbo namesto dveletne in privoliti v znižanje plače. Podpisa ni dočakal, a nogometnih čevljev še ni pospravil v omaro. "Veselim se še enega poglavja v svojem življenju. Igral bi še nekaj let," pred novimi izzivi ne beži eden najboljših strelcev med branilci.

​Snubcev mu ne manjka. Sevilla ga vabi domov, želela naj bi ga oba kluba iz Manchestra, City in United, zanimiv je PSG-ju, trnek je vrgla še Roma, ki jo bo v novi sezoni vodil Jose Mourinho, Ramosov nekdanji trener pri Realu.

​Rekordna odškodnina za najstnika

No, kamorkoli bo šel, bodo njegova zlata leta obarvana s snežno belo barvo. Dve sezoni v članskem moštvu Seville sta bili dovolj, da so si mladeniča iz Camasa, predela v prestolnici Andaluzije, zaželeli v najtrofejnejšem španskem klubu. Za 27 milijonov, takrat najvišjo odškodnino za španskega branilca, je Real 19-letnika zvabil v svoje vrste. Ramos je doživel še zadnje obdobje originalnih galaktikov, njegova prva sezona v Madridu je bila denimo zadnja za Zinedina Zidana in za "originalnega", brazilskega Ronalda.

Čeprav se je v Sevilli uveljavil kot desni bočni branilec, je v novem klubu dokazal, da se zna prilagajati, se že takrat prelevil v osrednjega branilca, občasno je zaigral tudi v zvezni vrsti. Hitro je postal nepogrešljivi del zasedbe, ki se je, podobno kot vse generacije Realovih nogometašev, soočila z visokimi pričakovanji, nujo po osvajanju lovorik. Ni ji uspelo takoj, dve leti, do konca sezone 2006/07, je Ramos čakal na prvi šampionski trenutek. Takrat je še zadnje dvomljivce prepričal, da je lahko branilec še kako koristen tudi v napadu, da njegovi zadetki niso zgolj srečni prebliski. Pet golov je zabil med pohodom do Realovega 30. in svojega prvega naslova prvaka v španski la ligi.

​Panenkov najboljši imitator

Menjali so se trenerji, klub je na veliko novačil zvezdnike na nogometni tržnici, z milijoni iskal zmagovalno formulo, obdržal pa morda ključni temelj. Več kot poldrugo desetletje je bil v zadnji liniji prostor za Ramosa. Daleč od tega, da bi bil popoln in nezmotljiv, se je pa po zdrsih znal pobrati. Postal je tarča posmeha, ko je v polfinalu lige prvakov leta 2012 proti Bayernu zgrešil enajstmetrovko, žogo poslal visoko čez prečko. Tako visoko, da so po spletu hitro zakrožile šale, da bo končno postajo njegovega zgrešenega projektila treba poiskati na Luni. Pa ga to ni ustavilo, da naslednjič ne bi stopil k beli piki. V zadnjem desetletju je Ramos postal eden najbolj zanesljivih izvajalcev enajstmetrovk. Oktobra lani je v zadetek spremenil 25. zaporedni penal, postal je (skoraj) nezgrešljiv. Pogosto se je odločil za "panenko", spodkopan strel po sredini gola, ko vratar že krene proti eni od vratnic. Tako dobro jih je izvajal, da ga je sam izumitelj znamenitega strela, Čeh Antonin Panenka, oklical za svojega najboljšega imitatorja.

Smejali so se mu, ko je leta 2011 tako nerodno veseljačil s trofejo za zmagovalce španskega kraljevega pokala, da je zgrmela pod kolesa avtobusa in se uničila. Več kot dovolj popravnih izpitov si je zaslužil za dokaz, da se s srebrnino znajde precej bolje. Kar 22 pomembnejših lovorik je osvojil z Realom. In pri številnih je odigral ključno vlogo. Mestni tekmec, Atletico, bi moral v finalu lige prvakov v Lizboni leta 2014 zdržati le še zadnjo minuto sodniškega podaljška, da bi se povzpel na evropski prestol. Ramos je imel druge načrte, z nebeškim skokom v 93. minuti je poskrbel za izenačenje, ki ga je z moštvom, v katerem je bil že pet let v vlogi prve violine tisti drugi Ronaldo, portugalski Cristiano, oplemenitil v gladko zmago s 4:1 in svoj prvi naslov v prestižnem klubskem tekmovanju. Pomembnejša ko je bila tekma, večja je bila verjetnost, da bo bradati branilec, ki je leta 2015, po odhodu vratarja Ikerja Casillasa, postal tudi kapetan Reala, zablestel. Atleticu je v finalu lige prvakov zabil še leta 2016, kot zmagovalec zaključil tudi finale proti Juventusu, postal prvi kapetan, ki je pokal z velikimi ušesi dvignil dvakrat zapored, vse skupaj pa ponovil še leta 2018, ko je za trojček lovorik v nizu padel še Liverpool, ki ga je prav Ramos z grobim startom prikrajšal za pomoč prvega zvezdnika Mohameda Salaha.

​Kup golov, še več kartonov

Goli so padali tudi na domači fronti. Pet jih je zabil na el clasicih. V sezoni 2019/20 je po premoru zaradi pandemije covida-19 dobil večni derbi z Barcelono na daljavo, skoraj lastnoročno stopil prednost Kataloncev, Real odpeljal do naslova španskega prvaka, dotlej najbolj nenavadno nogometno leto zaključil z enajstimi ligaškimi zadetki, vmes pa skočil še na vrh seznama najboljših strelcev med branilci v zgodovini španski lige. Z res impresivno statistiko je zaključil svoj 16-letni mandat v kraljevem klubu, v la ligi je zabil 72 golov, na vseh frontah skupaj pa kar 101.

V še eni statistični rubriki je "blestel". Kar 226 rumenih kartonov in 26 rdečih si je nabral v karieri. Pri njem pač ni popuščanja, brezkompromisno se je lotil vsakega nasprotnika, z grobimi starti, ki so nekajkrat tudi prestopili mejo sprejemljivega, je kosil napadalce. A cilj je upravičil sredstva, Sergio Ramos se od Reala poslavlja kot eden največjih v zgodovini.