Ali veste, kaj se dogaja z našim telesom, ko poletna vročina postane ekstremna, kdo je najbolj ogrožen in kako se najbolje zaščitimo pred njo? Britanski znanstveniki so v posebni sobi opravili preizkus: v nadzorovanem okolju so na testnih osebah simulirali vročinski val. Izhodiščna temperatura je bila 21 stopinj Celzija, nato so jo postopno zviševali na 35, na koncu pa vse do 40,3 stopinje, kar je najvišja temperatura, izmerjena na Otoku. Testne osebe so opremili z vrsto merilnih naprav in z njimi spremljali spremembe v njihovih telesih: količino znoja, izgubljene kilograme, analizirali so izdihan zrak in vmes preverjali tudi mentalne sposobnosti udeležencev. Ti so dobili seznam 30 besed, ki so si jih morali zapomniti.
Meritve kažejo, da se telo v ekstremno visokih temperaturah ukvarja predvsem z vzdrževanjem temperature 37 stopinj v osrednjem delu telesa, ki zaobjema srce, pljuča, jetra in druge notranje vitalne organe. Glavni nadzor je v možganih, kjer imamo ljudje neke vrste termostat, ki ves čas nadzoruje telesno temperaturo, ob spremembah pa začne pošiljati signale, s katerimi skuša ohraniti normalno stanje.
Utrip se poviša, spomin poslabša
Opravljeni eksperiment je pokazal, da je telo, ki počiva, do 35 stopinj Celzija v relativno dobrem stanju. Ko pa se je temperatura v sobi približala 40 stopinjam, se je počutje spremenilo: človek se v takšnih razmerah ne le poti, temveč pot z njega dobesedno curlja, kar pomeni, da organizem izgublja veliko vode. Ožilje, ki je razvejeno tik pod kožo, se razširi, da bi se kri ohlajala, to pa pomeni, da se srčni utrip poviša, saj mora glede na izhodiščno stanje pri 21 stopinjah načrpati dodaten liter krvi na minuto. Pri 40 stopinjah je utrip že zelo nevarno blizu srčni kapi.
Pri 40 stopinjah Celzija je utrip že zelo nevarno blizu srčni kapi
In od kod pride dodatna količina krvi v razširjenem ožilju? Iz glave. Posledično so možgani manj prekrvljeni, kar vpliva na kratkoročni spomin. Telo zdravega človeka v takih razmerah sicer še zmore ohranjati telesno temperaturo okoli 37 stopinj, vendar deluje zelo drugače kot v normalnih okoliščinah.
Višja vlaga, večji problemi
Na izid eksperimenta je močno vplivala tudi vlaga v zraku v testni komori. Prav zaradi slednje je telo izpostavljeno velikemu naporu, saj se težje ohlaja. Znoj preprosto ne more izhlapevati v z vlago nasičen zrak. Pri 50 odstotkih vlage zdrav človek še kar zdrži, ameriški znanstveniki pa so v dodatnih raziskavah, ki so jih opravili z zelo zdravimi mladimi, okoliščine še zaostrili. Te so pokazale, da je točka, ko telo ne zmore več ohlajati notranjih organov, odvisna predvsem od vlage v zraku: višja ko je, nižja je temperatura, ki povzroča odpovedovanje organov. Najbolj skrb vzbujajoče je, da vročinski valovi v naravi postajajo vse pogostejši, tudi vse daljši, predvsem pa se dviguje tudi vlaga v zraku. Lani so denimo v Indiji in Pakistanu že dosegali kritične mejne vrednosti vročine in vlage v zraku.
Prag življenjske ogroženosti
Človekovo telo je ustvarjeno tako, da najbolje deluje pri telesni temperaturi okoli 37 stopinj Celzija. Pri dvigu temperature nad 40 stopinj postanemo omotični, visoka temperatura lahko poškoduje srčno mišico in možgane. Če se telesna temperatura poviša na 41, 42 stopinj, se začnejo pojavljati zelo resne težave, ki zahtevajo posebne ukrepe za preprečitev srčnega zastoja.
Razlika med utrujenostjo zaradi vročine in vročinskim udarom
• Utrujenost zaradi vročine: občutek omedlevice ali omotice, izdatno znojenje, lepljiva koža, slabost ali bruhanje, mišični krči.
• Vročinski udar: občutek zmedenosti, brez znojenja, telesna temperatura nad 40 stopinj, vroča in suha koža, slabost ali bruhanje, možna je izguba zavesti, lahko pride do napadov, podobnih epileptičnim.
Ljudje se med seboj seveda razlikujemo - tudi glede na posameznikovo toleranco do vročine. V splošnem pa velja, da našo prilagodljivost zmanjšujejo predvsem starost in bolezni. Za obe skupini ljudi velja, da so lahko nevarne tudi temperature, ki so jih mlajši in bolj zdravi zlahka prenesli. Telo najbolj izčrpajo srčna obolenja, bolezni pljuč, demenca in tudi nekatera zdravila - vse to so okoliščine, zaradi katerih je organizem še dodatno obremenjen tudi v normalnih okoliščinah.
Kako se zaščititi
Večina ukrepov za vroče dni je znana: zadržujmo se v senci, oblecimo lahka in ohlapna oblačila, izogibajmo se alkoholu, hladimo notranje prostore, odpovejmo se športnim aktivnostim oziroma jih prestavimo v hladni del dneva: jutro ali večer. Predvsem pa ves čas skrbimo za hidracijo! Pazimo, da nam sonce ne ožge kože, saj že blage sončne opekline zmanjšajo telesno sposobnost termoregulacije oziroma vplivajo na znojenje, in to za kar dva tedna.
Otroci so še posebno ranljivi
Sposobnost otrok, da se prilagajajo ekstremnim okoliščinam, je manjša kot pri odraslih - zanje velja precej podobno kot za starostnike, le da otroci ne znajo dovolj zgodaj in natančno sporočiti, da se ne počutijo dobro. Zanje smo odgovorni odrasli in zato omejimo njihovo zadrževanje na soncu na zgodnje dopoldanske in pozne popoldanske ure, kar seveda velja tudi za običajne poletne temperature, ne le ekstremne. Poskrbimo za zaščito kože in dovolj popite tekočine, že ob prvih znakih utrujenosti, glavobola, pomanjkanja energije in utrujenosti pa se zatecimo v senco ali ohlajene prostore.
Pri temperaturi okoli 39 stopinj Celzija se telo ne ohlaja več učinkovito, zato lahko postanemo zmedeni in vrtoglavi, spremeni se nam srčni utrip, lahko celo izgubimo zavest. Takšni simptomi zahtevajo nujno medicinsko pomoč.
Manj izraziti znanki vročinskega udara so utrujenost, glavobol, slabost, omotica, oslabelost, povišana telesna temperatura in manj pogosto uriniranje. Umaknimo se s sonca, najbolje v klimatiziran prostor, pomagajo tudi hladni obkladki. Veliko pijmo, pijača naj bo brezalkoholna. (Revija Jana)
