Mediji zadnje desetletje namenjajo veliko pozornosti zdravim načinom prehranjevanja ter zgodbam o tem, da so precej dražji od nezdravih, kar močno vpliva na percepcijo javnosti. Nekatere študije, v okviru katerih so izvedenci primerjali cene živil glede na njihovo kalorično vrednost, dejansko namigujejo, da so manj zdrava živila velikokrat cenejša, vendar ne razkrivajo celotne zgodbe. Metoda, ki so jo uporabili, da so izmerili cene živil, je izredno pomembna. Pomislite denimo na dve čokoladni sladici; ena je običajna, druga z manj maščobe. Če uporabimo metodo "cena na kalorijo", se zdi sladica z manj maščobe dražja od običajne, saj ima manjšo kalorično vrednost. Toda študije, v okviru katerih so izvedenci primerjali cene živil glede na njihovo specifično težo, nakazujejo, da so bolj zdrave različice pogosto cenejše, denimo v primeru 200 gramov čičerike in 200 gramov slanine. To je tudi veliko bolj smiselno, saj večino ljudi pri kupovanju hrane bolj zanima, kakšno količino in ne koliko kalorij bodo dobili za svoj denar.
Pravočasna sprememba navad
Debelost postaja vse večji javnozdravstveni problem. Število debelih ljudi se je po vsem svetu od leta 1975 potrojilo. Po poročanju Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima odvečno telesno težo več kot 1,9 milijarde ljudi, med njimi je kar 650 milijonov debelih. Visokokalorično hrano z majhno hranilno vrednostjo najpogosteje uživajo pripadniki mlajših generacij. Zaradi visokih ravni sladkorja, maščob in soli je pri otrocih močno povečano tveganje za razvoj diabetesa tipa 2 in srčnih bolezni, da težav z zobmi niti ne omenjamo. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da tiste navade, ki jih prevzamemo v otroštvu, običajno ohranimo vse življenje. To je pravzaprav žalostno, saj bi se lahko vsem omenjenim zdravstvenim težavam izognili. Bolj zdravo jesti za veliko manj denarja, kot ga je treba odšteti denimo za hamburger s sirom, namreč sploh ni tako težko. Bolj pomembni od izdatkov so torej znanje, spretnosti in čas.
Naj vas ne preslepijo draga superživila
Najhujša sovražnika sta revščina in pomanjkanje časa
Revščina ljudi utruja, kar deloma vpliva na njihove odločitve v zvezi s prehrano. Kuhanje in priprava zdravih obrokov je verjetno zadnja stvar, ki si jo želimo početi ob koncu napornega delovnega dneva, zato raje posežemo po vnaprej pripravljeni hrani. Ljudje z nizkimi prihodki pogosteje kupujejo visokokalorično hrano, ker je ta bolj nasitna kot sadje in zelenjava. Toda pozor, čeprav ste po hamburgerju siti dlje časa kot denimo po jabolku, je tovrstna hrana škodljiva za vaše zdravje.
Jack Monroe, britanska avtorica kuharskih knjig, je že velikokrat dokazala, da je mogoče zdrav in nasiten obrok skuhati tudi v zelo kratkem času. Za pripravo bučk po njenem receptu boste denimo porabili samo osem minut, medtem ko boste za sestavine odšteli le okoli 50 centov. Tak obrok je veliko bolj zdrav in tudi cenejši od tistega iz restavracije s hrano za zraven. Toda promoviranje zdravih načinov prehranjevanja je v družbah z nizkimi prihodki in kroničnim pomanjkanjem časa izredno težavna naloga in tudi učenje kuharskih veščin ne pomaga veliko. Čeprav je imel Jamie Oliver s svojo kampanjo, v okviru katere je ljudi z nizkimi prihodki učil kuhati, dober namen, je precejšen del ciljnega občinstva izgubil z demoniziranjem puranjih ocvrtkov in dodatnim stigmatiziranjem britanskih družin, ki so najbolj na udaru varčevalnih ukrepov. Kaj jemo, je jedro naše identitete. In tega se morajo zavedati tudi snovalci strategij za spremembo prehranjevalnih navad, če bi radi, da bi te bile uspešne.
Nekaj praktičnih nasvetov
Kako lahko torej jeste zdravo in kakovostno, ne da bi resno ogrozili družinski proračun? Meso in ribe so med najdražjimi živili na nakupovalnem seznamu, medtem ko rastlinski proteini pogosto stanejo manj. Stročnice, denimo fižol, grah in leča, imajo visoko hranilno vrednost in so zelo poceni. Hkrati so dober nadomestek mesa. Naj vas ne preslepijo draga superživila. Splošno sprejeta definicija zanje namreč ne obstaja, mnoge trditve o pozitivnih učinkih tako imenovanih superživil za zdravje pa še vedno niso dokazane. Izkazalo se je, da lahko tveganje za pojav zdravstvenih težav najbolj učinkovito zmanjšate, če na svojem jedilniku povečate količino različnih vrst sadja in zelenjave. Poleg tega sploh ni nujno, da vas to veliko stane. Zamrznjena, konzervirana in posušena sadje in zelenjava sta pogosto cenejša od svežih, vendar nimata prav nič manjše hranilne vrednosti. Hkrati imata daljši rok trajanja, kar pomeni, da ju tudi manj pristane v smeteh.
Izogibajte se predelani in vnaprej pripravljeni hrani. Pogosto lahko podobne jedi za precej manj denarja hitro in preprosto pripravite sami. V trgovini boste za podobno, vnaprej pripravljeno polivko odšteli vsaj štirikrat več, poleg tega pa boste, če jo boste pripravili sami, točno vedeli, kaj vsebuje. Način prehranjevanja je ključen za zdravje in dobro počutje, zato cena živil ne bi smela biti razlog, da ne jemo zdravo. Nezdrava hrana je morda res okusna in poceni, toda trditve, da je zdrava hrana draga, preprosto ne držijo.
