V lanskem novembru so umetnice iz Srbije, Bosne in Hercegovine ter Slovenije v beograjski galeriji Remont razstavljale vezenine in ta tradicionalni medij uporabile za sporočila o osvobajanju od stereotipov, o ženski emancipaciji in o razbijanju tabujev. V Večeru v nedeljo smo o tem objavili reportažo in posebno pozornost posvetili izvezenim časopisom, ki jih ustvarja Milica Dukić iz Novega Sada, na prevlekah za vzglavnike so bile cele strani časnika Danas, z novinarskimi prispevki, križankami, oglasi. Od slovenskega kulturnega praznika je ta razstava na ogled v Layerjevi hiši v Kranju, in med razstavljenimi deli je tudi izvezena naša reportaža, dve strani iz Večera v nedeljo sta torej del mednarodne razstave vezenin.

Izdelava vezenin je dolgotrajen proces

"Projekt Tekstilni časopis razvijam dve leti in pol," pravi Milica Dukić, ki je iz našega časopisa naredila razstavni artefakt. "Po prvem izdelku, umetniški knjigi, sem začela sodelovati z ljudmi, ki niso nujno umetniki, imajo pa umetniški čut. Razloga za to sta vsaj dva: izdelava vezenin je dolgotrajen proces, tako je pomoč dobrodošla, in ozračje kolektivnega delovanja nadomesti delo v samoti. Motiv je tudi oživljanje nekdaj običajnega druženja ob ročnih delih."

Vezenine je v svoje umetniško delo začela uvajati pred več kot desetimi leti. "Najprej sem bojazljivo z barvastimi nitmi izšivala svoje abstraktne slike. Potem sem ta pristop kombinirala s fotografijami, tiskanimi na platnu in naredila serijo del Naličja, Pismo ali glava, Če bi si vsi nadeli maske." Delo je nadaljevala kot prostovoljka v dnevnem bivanju novosadske šole Milana Petrovića, namenjenem osebam s posebnimi potrebami. "Poznala sem sposobnosti koristnikov in kreativni ambient. Zamisel za sodelovanje, zasnovano z inkluzivnostjo, je bila sprejeta tudi zato, ker so tekstilni časopisi dostopni slepim in slabovidnim." Narejeno na teh delavnicah so najprej predstavili na Bienalu mladih v Beogradu leta 2021, razstavili so tekstilni časopis Kurir, lani je projekt podprlo mesto Novi Sad. "Zavihali smo rokave in izvezli še tri časopise, Danas, Večernje novosti, Blikk. Skupaj z nevladno organizacijo Reaktor, mestno knjižnico in s fotografom Vojinom Ivkovom smo dokumentirali tudi proces nastajanja in ga predstavili, izdelke smo razstavili v Beogradu in zdaj so na ogled v Kranju, v Sloveniji sta razstavljeni tudi dve strani iz časopisa Večer v nedeljo."

Umetniški medij s sporočilom

Ker je Milica Dukić na umetniški rezidenci v Jeruzalemu, tam ustvarja in prostovoljno dela z ljudmi s težavami v duševnem razvoju, ji je z vezenjem strani iz našega časopisa pomagala Mirjana Relja, kot reče "angažirana upokojenka iz njenega rojstnega mesta Kraljeva". "Na vprašanje, koliko časa vzame vezenje takšne vezenine, je odgovorila, da teden dni, če se ne premakneš stran od dela, če poleg tega še živiš, pereš, kuhaš, pa še teden več." Štirinajst dni je torej nastajala izvezena naša reportaža z naslovi, podnaslovi, fotografijami. Pri vezenju časopisov sodelujejo še učiteljici Vesna Višekruna in Milica Brkić ter Ankica Moravek, Jelena Stefanovska, Emili Tomaš, Maja Kerkez, Natalija Vladisavljević, Miljana Šelver, Majda Kerešević, Snežana Bulatović, Ivana Batori, Valentina Petrušić, Rajna Janković, Danijela Klobučar, Kali Petrović, Dunja Kovačević, Mirjana Relja, Snežana Jeremić, Atila Kolompar. "Projekt raziskuje tudi količino in kakovost informacij, ki jih dobivamo z branjem časopisov. Tudi neinkluzivnost dnevnikov in masovne kulture nasploh, inkluzivnost sodobne umetnosti, kreativni prispevek skozi participativne projekte, koristi sodelovanja izobraževalnih in kulturnih institucij z umetniki in neodvisno sceno."

Na razstavi v Kranju vezenine predstavljajo tudi slovenski akademski slikarki Saša Bezjak in Mojca Senegačnik ter Nina Babić iz BiH, Mia Arsenijević, Mirjana Đotunović Mustra in kolektiv Nepraktične ženske iz Srbije. Kustosinja razstave Amalija Stojsavljević, zgodovinarka in kulturna menedžerka, ki živi na Dunaju, poudarja, da projekt Ročno delo vezenine vrača v umetnost, vezenje je - kot na svojih začetkih - spet umetniški medij, zdaj ima emancipatorni in feministični potencial.