Hulahup obroč je igrača našega otroštva. Pa ne le mojega, pravzaprav ni generacije, ki se iz svojega otroštva ne bi spominjala vrtenja obroča okoli pasu. Hulahup obroč namreč prihaja v modo in se utaplja v pozabo v ciklih, ki časovno sovpadajo z menjavami generacij. Vsaka ga na novo spoznava, vsaka na svoj način. Danes to ni le otroška igrača, je tudi izvrsten pripomoček za vadbo, krepitev mišic in hujšanje.
Če menite, da je hulahup obroč izum 50. let prejšnjega stoletja, se motite. Res je takrat, skupaj z najstniško kulturo in množičnimi mediji, prvič obnorel ves svet, a igre z obročem so stare skoraj toliko kot človeštvo. Najzgodnejši zapisi oziroma poslikave igre dveh igralcev, ki se borita za obroč, pri tem pa morata paziti, da obroč ne pade na tla, segajo tri tisoč let nazaj v stari Egipt. Obroči so bili takrat izdelani iz vej vinske trte in ostrih trav. Kakega pol tisočletja mlajše so podobe starogrških atletov, ki so se urili z bronastimi obroči. Kot otroška igrača se je obroč prvič uveljavil v prvi polovici 19. stoletja v Angliji. S palico so ga vodili po tleh, pa tudi že vrteli okrog pasu. Od takrat izvira tudi izraz hulahup. Hoop je v angleščini obroč, izraz hula pa so prinesli angleški mornarji s pacifiških otokov. Vrtenje obroča okrog pasu jih je spominjalo na havajski ples hula. Tako je nastala današnja zloženka hula-hoop oziroma hula obroč. Verjetno se je z angleškimi priseljenci igra prenesla v Avstralijo, kjer so otroci v prvi polovici 20. stoletja vrteli obroče iz bambusa in sladkornega trsa. Šele od tam je hulahup prišel v Ameriko.

Hulahup prvič obnori svet

V 50. letih so v tovarni igrač Wham-O v Kaliforniji že izdelovali plastične obroče, ki pa se niso imenovali hulahup. Ime mu je "dala" Joan Anderson, priseljenka iz Avstralije, ki je s seboj prinesla tudi obroč iz bambusa, hulahup. Na neki večerji je o tem pripovedovala Arhurju Spudu Melinu, solastniku tovarne Wham-O, ki se mu je zdelo ime imenitno in predvsem tržno zanimivo. Soprog Andersenove je z Melinom s stiskom roke potrdil ustni dogovor o delitvi dobička. A iz tega ni bilo nič. Melin je dobiček delil samo s svojim partnerjem iz podjetja Richardom Knerrom.
In dobička je bilo veliko. Samo v prvih štirih mesecih so prodali 25 milijonov obročev, v naslednjih dveh letih kar 100 milijonov. V eni od tovarn so vsak dan izdelali 50 tisoč obročev. Hulahup oziroma hupkanje, kot so poimenovali vrtenje obroča, je obnorelo ves svet. K temu je pripomogla tudi popularna kultura, zlasti glasba. Georgia Gibbas je septembra leta 1958 zapela The Hula Hoop Song, istega leta so skupaj s pesmico The Chipmunk Sonk, ki so jo pele priljubljene risane veverice, predstavili tudi igračko veveričke z obročem. Prvi obroči so se že konec 50. let pojavili tudi v Sloveniji in se v 60. še razširili. Sprva so vrteli lesene obroče, nato so bili naprodaj tudi plastični.

Hulahup se vrne

V 80. letih je hulahup obroč kot otroška igrača začasno utonil v pozabo. Ostal pa je v uporabi kot rekvizit v ritmični gimnastiki, uporabljali so ga tudi cirkuški akrobati. Organizirati so začeli tudi različna tekmovanja v hupkanju.
Po prelomu tisočletja je hooping v Ameriki in malo kasneje tudi v Angliji ponovno prišel v modo, tokrat v malce drugačni obliki. Če je bil prej hula obroč namenjen kot igrača večinoma otrokom, je zdaj kot rekreacijski rekvizit na voljo ljudem vseh starosti. Dandanes se hula obroč uporablja v različnih plesnih in glasbenih zvrsteh, cirkuških točkah, ritmični gimnastiki in kot pripomoček v fitnesu, pilatesu in jogi. Prav tako se širijo vadbe z obroči kot nova, samostojna fitnes vadba.