
Sofia Lazaridou, predstavnica Grške turistične organizacije v Beogradu, nam je pripovedovala, kako si je turistično gospodarstvo po svetovni finančni krizi že povsem opomoglo. Temu je pripomoglo vračanje nemških turistov, ki so med najmnožičnejšimi obiskovalci; Slovencev, ki organizirano obiščejo Grčijo in otoke, je okoli 50.000 letno, veliko se jih odloči za prihod tudi na svojo roko, tako da je ta številka še višja, ocenjuje Lazaridoujeva. Turiste pa privabljajo tudi z dodatno ponudbo, še posebej s kulinarično, ki so jo v vzhodnem Halkidikiju poimenovali Kouzina. Ta poteka od 15. maja do 15. junija, 32 dni, vsak večer ob 20. uri v drugi restavraciji.

V gozd po divje gobe in čebelnjak
Theodosis A. Karastergios, lastnik lokala v Arnei, nam je postregel lokalno žganje tsipouro, ki je značilno za Halkidiki in so ga pred okoli 1500 leti prvi pričeli izdelovati menihi z Atosa. Tudi zato je ob popečenih divjih gobah, jajčevcih na žaru in kozjem siru ponudil atoško malvazijo, ki jo menihi pridelajo v svojem vinogradu Chromitsa. Letno napolnijo le 2000 steklenic vin te sorte. Temu primerna je tudi cena, ki se giblje med 300 in 1000 evri za steklenico, največ najdražjih prodajo v Rusijo.
Karastergios je povedal, da se je ob krizi leta 2008 odločil, da ostane doma in ne gre z majhnimi otroki s trebuhom za kruhom v Atene ali v svet. Povezal se je z lokalnimi dobavitelji in skupaj z njimi preživel. Tako kot slikovita Arnea, ki so jo obnovili z evropskim denarjem za razvoj podeželja. Obiskovalcem ponujajo tudi doživetja, kot so izleti po gobe v gozd, ki jih nato skupaj z domačini pripravijo po starih receptih. Popularni so tudi obiski kmetij, kjer izdelujejo sire in jogurte, ali nabirajo zelišča in si skuhajo svoj čaj.

Grški "Karibi" v lagunah otoka Amoliani
Obala vzhodnega Halkidika spominja na črnogorsko, mestoma tudi na hrvaško obalo s prodnatimi, tudi peščenimi plažami. Teh je največ ob otoku Amoliani, kamor smo se odpravili z motornim čolnom, ki jih ponujajo za 50 evrov na dan. Na skalah so nam družbo delali galebi in kormorani, za njimi so se skrivali samotni zalivi s turkizno modrim morjem, ki bi ga zlahka zamenjali s Karibi. Na nekaterih so bile kabane in ležalniki s senčniki, zanimivo, da zanje ni treba plačati uporabnine kot na večini drugih grških otokov.

Ženskam vstop prepovedan
Večina turistov, ki obiščejo pokrajino Halkidiki, se odpravi na štiriurni izlet z ladjo, ki odpelje iz Oranopolisa vsako dopoldne. Glede na to, da je vstop ženskam na goro Atos prepovedan, je to edini način, da si lahko z razdalje ogledajo najbolj zanimive samostane. Maria Pappa doda, da imajo zanje medtem, ko se njihovi partnerji srečujejo z menihi, posebne turistične pakete, če se jih želijo udeležiti, vključno z izletom z ladjo. Tam se lahko tudi ženske srečajo s starejšimi menihi, ki izletnikom ponujajo podobice, ikone in jim dajejo blagoslov.

