Aljoša Stojič
Zadnje čase sem v prostem času pogosto v Medžimurju, kjer spoznavam lepote "lijepe naše". Skoraj me je vrglo s stola, ko sem izvedel, da imajo v Čakovcu srednjo šolo s programom fizioterapevtski tehnik. Po končanem šolanju lahko dijak opravi strokovni izpit ali pa maturo, če se želi nadalje izobraževati. Potemtakem si lahko na Hrvaškem fizioterapevt v športnem klubu ali v domu za starostnike že v najstniških letih, ko se mladi v Sloveniji šele začnejo prav izobraževati: "Za samostojno opravljanje fizioterapevtske dejavnosti (opravljanje poklica fizioterapevt) v Sloveniji mora vsak posameznik po uspešno zaključenem dodiplomskem študiju fizioterapije opravljati pripravništvo, ki traja šest mesecev, in nato opraviti še strokovni izpit. S tem fizioterapevt/ka izpolni osnovni pogoj za vpis v register izvajalcev fizioterapevtske dejavnosti."
Zakaj bi šli po preprostejši (hitrejši) poti, če lahko zapletamo. Fizioterapija je v Slovenji visoka znanost, drugje je lahko donosna obrt. Po študiju fizioterapije je pri nas izjemno povpraševanje, tako da se nanj lahko vpišejo le najbolj pridni dijaki, odličnjaki. Drugim preostane možnost izrednega študija, kar na letnik znese šest tisočakov in več, tako da bodoči fizioterapevti med študijem še delajo v gostinstvu ali si kako drugače "prek študenta" zaslužijo za šolnino.
Popušiti (pokaditi) je torej možno na več načinov - v kafiču in življenju nasploh
Ne rečem, da ne cenim vrhunskih strokovnjakov (še posebno cenim avtomehanike, vodovodne inštalaterje in polagalce ploščic), za masiranje razbolele mišice pa po mojem ni nujno, da to počneš kot magister/doktor fizioterapije. Dovolj bi bil dober delavec, mojster, in to takoj po tekmi, ne šele čez nekaj študijskih let.
Na Hrvaškem me je kot bivšega zagrizenega kadilca presenetilo tudi to, da naši južni sosedi ne upoštevajo smernic EU o brezkadilski in brezogljični družbi. Nič hudega sluteč sem vstopil v majhen gostinski lokal, ki je bil ena sama kadilnica. Kdor si v hrvaškem kafiču želi več prometa (ob kavi je cigareta ja obvezna), mora oddati vlogo za pridobitev dovoljenja za "prostor za pušenje" (kadilnico). Navdušila me je zahteva, da mora biti v kadilskem lokalu "najmanjša zagotovljena količina dodatnega zraka 30 litrov na sekundo na osebo glede na indeks zasedenosti prostora 0,7 osebe/m²". Ob neupoštevanju tega člena bi moja bunda gotovo smrdela še bolj, sploh če bi si obzirna natakarica v času mojega kratkega obiska prižgala še drugi čik.
Popušiti (pokaditi) je torej možno na več načinov - v kafiču in življenju nasploh.
*Kajenje dovoljeno
