O besedah, ki so iz tujega jezika vdrle in zadnje čase iz angleščine že skoraj množično prodirajo v našo materinščino, Slovenci sodimo zelo različno. Se razhajamo. Eni jih sprejemamo odprtih rok in se z njimi bahamo, drugi jim povsod zapiramo dohode in jim vrata še zaklepamo. Stojimo vsak na svojem bregu. Kakor vselej. In povsod. V besedah, mislih, željah in dejanjih.
Primož Trubar tujk iz svojih knjig in pridig ni izganjal. Je pridigal in pisal bolj tako, kot je sam govoril in je govorilo ljudstvo po Dolenjskem in v Ljubljani. Torej tudi s tujkami, besedami, prevzetimi iz nemščine.
A dobrih dvesto let kasneje se pri nas že kaže neprijaznost do besed, ki niso naše. Učenjak Pisar v Prešernovi pesmi Nova pisarija mlademu Učencu strogo zaukazuje: "Besed se tujih boj ko hud'ga vraga!" Toda v pesmi Elegija svojim rojakom Prešeren izpostavi tudi dejstvo, ki Pisarjevemu ukazu nasprotuje. O Kranjcu (Slovencu) namreč v tej pesmi zapiše: "Kar ni tuje, zaničuješ!" Mu požuga, da ima rad blago (in besede) iz tujine, vse, kar je domače, pa zavrača.
Odpor do tujk iz nemščine je med izobraženci v drugi polovici 19. stoletja zelo narastel, ker je bil tudi nemški gospodarski in politični pritisk (germanizacija) iz leta v leto hujši. Preganjali smo germanizme flaša, kosten, šraufi, štumfi, štala, futer, zajla, ohcet, foter, štanga, štenge, lojtre, taler, šporhet itd. Nadomeščali smo jih z domačimi izrazi steklenica, omara itd. Zavednim narodnjakom sta v 19. stoletju besedi germanizem in germanizacija povzročali srh po koži kot današnje dni izrazi trampizem, fašizem, janšizem in še kak gnil -izem.
Bolj zadovoljni smo bili z besedami slovanskih narodov, zlasti Rusov, Čehov in Slovanov na Balkanu. Od njih so k nam priromale na primer besede z obrazilom -telj: pisatelj, učitelj, ravnatelj, skladatelj in podobne. Pisatelji so nam bili bolj imenitni kakor pisci, učitelji bolj učeni kakor učeniki itd.
Skorajda enako kakor do sposojenk od Slovanov smo bili in še smo odprti za sprejem besed iz drugih evropskih jezikov, ki so se večinoma razvile iz grščine in latinščine. Da je res tako, nam pričajo besede fizika, filozofija, avto, motor, ideja, tehnika, zoologija, literatura, poezija, demokracija, poliklinika, politika, medicina, materija in druge iz istega izvira.
Spoštovane bralke, dragi bralci, tako nekako sva pogostokrat razpravljala o tujkah z Robertom Škrljem, pokojnim urednikom Primorskih novic. O tem, ali so resnično vse potrebne knjižnemu jeziku. Pa še o tem, kako jih slovnica razvršča v skupine: (dovoljene) sposojenke, (nujni) strokovni izrazi, (odvečne) tujke, (nepotrebni) germanizmi in anglizmi, spakedranke ... Vsega tega sem se spomnil, ko mi je Andraž Gombač, slovenist in komparativist, zastavil tole vprašanje:
"Spoštovani profesor Hočevar, dragi Jože, ondan sva spet mežikala v sonce, prijetno klepetala, obujala spomine na naše večletno sobivanje v pisarni uredništva Primorskih novic. Pred nama je spet zaživel urednik priloge 7. val Robert Škrlj, ki ga mnogi zelo pogrešamo, nemogoče se je sprijazniti ... In kot običajno sva pridno trla jezikovne orehe. Dotaknila sva se tudi rabe tujk. So vse nujne? Je katera odveč? Že sem vas začel spraševati o tem, pa sem se nenadoma ustavil: 'Ne, vam bom raje pisal, da boste lahko odgovorili javno. Bo zanimivo in poučno za vse.'
Skratka, zanima me, kaj menite o moji oceni, da se je beseda 'situacija' neznosno razpasla, da je potuha za lenobo, da kazi in šibi javno rabo slovenščine. Zame je plevel, ki ga vestno trebim. Kot pisec se 'situaciji' dosledno ogibam in k temu kot urednik ali lektor spodbujam tudi druge. Zadnja beseda je seveda njihova, a predlagam jim, naj poiščejo domačo ustreznico, pa se bodo prepričali, da stavek ne zveni samo lepše, ampak je tudi natančnejši.
Nekaj primerov: 'Situacija je resna.' - Razmere so resne. 'V kakšni situaciji je vaše podjetje?' - V kakšnem stanju je vaše podjetje? 'Znašel sem se v zagatni situaciji.' - Znašel sem se v zagatnem položaju. 'Rešiti moram zoprno situacijo.' - Rešiti moram zoprno težavo/zadrego. 'V določeni situaciji se ne znajdem najbolje.' - V določenih okoliščinah se ne znajdem najbolje. In tako naprej.
Dragi Jože, kaj menite o tem? In sploh o tujkah v našem jeziku? V kakšne razmere nas peha ta 'situacija'? Tovariški pozdrav! Andraž Gombač."
Prav ima Andraž. Tujke so ohlapne in zamegljene po pomenu. Domači izrazi so natančnejši in jasnejši. Take so kot omnibus (nekdanji avtobus), ki sprejme čim več potnikov. Če se le da, jih podomačimo, tako kot je Andraž zelo zgovorno podomačil "situacijo".
