Dileme prehranske znanosti: Kako naj vem, katera hrana mi koristi in katera škodi

V vsaki rastlini je na tisoče kemikalij, ki so ves čas dinamično v medsebojnih odnosih in delujejo sinergijsko.
V vsaki rastlini je na tisoče kemikalij, ki so ves čas dinamično v medsebojnih odnosih in delujejo sinergijsko.
Reuters
Datum 7. maj 2023 06:30
Čas branja 11 min
Če cela zmeda okrog posamičnih izoliranih hranil vnaša toliko nereda, nerazumevanja in omogoča toliko manipulacij in marketinških zvijač, je prav, da se vprašamo, kakšno korist imamo od tega. Kako naj vemo, katera hrana nam koristi in katera nam škodi, saj v realnem življenju uživamo celovito hrano in ne njenih izoliranih delov. Ne moremo zaužiti le železa iz mesa ali kalcija iz mleka, ampak nujno moramo zaužiti še druga hranila, ki prispevajo k nastanku mnogih kroničnih bolezni. Koliko takšna nutricionistika prispeva k javnemu zdravju - torej zdravju vseh nas?

Zavedajmo se, da z izbiro prehrane vplivamo na okolje (zemljo, zrak in vodo) in tudi na počutje svojih bližnjih, ki se zavedajo vpliva hrane na zdravje ...
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Se strinjate, da vse nepokopane žrtve povojnih pobojev dobijo grob na ljubljanskem pokopališču Žale?
Da, Ljubljana je najbolj logična izbira, tam je tudi spomenik žrtvam vseh vojn.
28%
208 glasov
Pokop je civilizacijska dolžnost, lokacija je drugotnega pomena.
21%
154 glasov
Smiselno jih je pokopati blizu krajev prikritih grobišč oziroma kostnic.
19%
136 glasov
Ne, zakaj pa?
22%
164 glasov
Ne vem, ne razmišljam o tem.
9%
69 glasov
Skupaj glasov: 731