
Američanke niso bile prve, ki so dobile splošno volilno pravico. A ker so bile tudi že pred več kot sto leti oči vsega sveta uprte v ZDA, pomeni volilna pravica žensk v ZDA, ki je z uveljavitvijo 19. amandmaja k ameriški ustavi začela veljati pred natanko sto leti, 18. avgusta 1920, pomemben mejnik v prizadevanjih za volilno pravico žensk še drugod po svetu, tudi pri nas. Slovenke so v tedanji Jugoslaviji volilno pravico dobile pred 75 leti, 11. avgusta 1945.
Prve zahteve po ženski volilni pravici so se pojavile po francoski revoluciji. Leta 1790 je to vprašanje odprla Mary Wollstonecraft v delu A Vindication of the Rights of Woman, Olympe de Gouges pa je leto kasneje, kmalu po sprejemu francoske ustave, v Deklaraciji o pravicah ženske in državljanke pozvala ženske, naj zahtevajo enake pravice, kot jih imajo moški.
V ZDA prve odločnejše zahteve, naj na volišča dovolijo tudi ženskam, sežejo v 40. leta 19. stoletja in izhajajo iz širšega gibanja za pravice žensk. Začetek organiziranega boja pomeni Deklaracija o stališčih in sklepih, ki je bila podpisana 20. julija 1848 v majhnem mestecu Seneca Falls v ameriški zvezni državi New York in je določala, da so moški in ženske po rojstvu enaki, v svojem devetem členu pa je zahtevala tudi splošno volilno pravico za ženske. To pa je bila zahteva, ki je bila celo bolj radikalna kot tedaj vse glasnejše zahteve po odpravi suženjstva. Vendar je zahtevo kot splošno treba razumeti v duhu tedanjega časa, zadevala je samo belopolte ženske srednjega in višjega družbenega razreda. Leta 1850 je bila sprejeta prva nacionalna konvencija o pravicah žensk, volilna pravica je postala vse pomembnejši vidik dejavnosti ženskega gibanja. Vodilni predstavnici te zahteve sta bili Susan B. Anthony (1820-1906) in Elizabeth Cady Stanton (1815-1902), za volilno pravico žensk pa si je zelo prizadevala tudi leta 1873 ustanovljena Zveza krščanskih žensk, največja ženska organizacija v ZDA v tistem času.
Med mitom in resničnostjo
1. V začetkih demokracije je bila volilna pravica omejena tudi za moške, veljal je visok premoženjski in/ali izobrazbeni cenzus.
2. Splošna volilna pravica za moške je bila uvedena leta 1848 v Franciji in Švici, 1869 v Nemčiji, 1907 v Avstro-Ogrski in do leta 1920 v vseh zahodnoevropskih državah.
3. Nova Zelandija je bila prva država, ki je ženskam podelila volilno pravico - leta 1893.
4. Nekatere ameriške zvezne države so 19. amandma ratificirale z veliko zamudo, kot zadnji Misisipi šele leta 1984, 64 let po tem, ko je začel veljati na zvezni ravni.
5. Prva dama ZDA Melania Trump je ob 100. obletnici uvedbe volilne pravice za ženske v ZDA predstavila umetniški projekt z naslovom Gradnja gibanja: Ameriška mladina slavi 100 let volilne pravice žensk.
Na kolesu do volilne pravice
V upanju, da bo ameriško vrhovno sodišče odločilo, da imajo ženske ustavno volilno pravico, so sufražetke (iz besede suffrage, kar pomeni volilna pravica) v začetku 70. let 19. stoletja večkrat poskusile glasovati, ko so jih zavrnili, pa so vložile tožbe. Susan Anthony je leta 1872 na predsedniških volitvah uspelo glasovati, a je bila zaradi tega aretirana in na razvpitem sojenju spoznana za krivo, kar je gibanju dalo nov zagon. Vrhovno sodišče je leta 1875 zavrnilo volilno pravico za ženske, sufražetke pa so začele več desetletij trajajočo kampanjo za spremembo ameriške ustave.

Ženska se na kolesu vozi do volilne pravice
Za temnopolte ustavna pravica ne velja
Ustavni amandma za uvedbo volilne pravice za ženske je sicer prvič prišel v zakonodajni postopek v kongresu že leta 1878, ko ga je predstavil Aaron A. Sargent, prijatelj Susan Anthony. Besedilo je bilo enako kot osem let prej sprejeti 15. amandma, ki je zagotovil splošno volilno pravico moškim ne glede na raso ali barvo kože, le da je bila zapisana pravica "ne glede na spol". A zgodilo se ni nič vse do leta 1919, ko je bilo enako besedilo, kot ga je predlagal Sargent 40 let prej, po več poskusih kot 19. amandma k ustavi potrjeno najprej v predstavniškem domu, nato pa še v senatu. Da bi amandma začel veljati, ga je moralo ratificirati vsaj 36 zveznih držav. To se je zgodilo 18. avgusta 1920, ko ga je potrdil Tennessee. Ženske so lahko prvič volile jeseni 1920 na predsedniških volitvah. A kljub na papirju splošni volilni pravici še vedno ne vse. Veliko prebivalcev ZDA, zlasti priseljencev, do leta 1924 pa tudi Indijancev, je bilo tedaj brez državljanstva. Poročene ženske so bile v celoti, tudi glede pravnih pravic, odvisne od moža (pravni status kot polnopravne državljanke so vse ženske dobile šele leta 1940). V še slabšem položaju so bile temnopolte Američanke, saj so v številnih državah na jugu ZDA kljub določilom ustave vsem temnopoltim, tako moškim kot ženskam, še desetletja onemogočali udeležbo na volitvah. Vse do leta 1980 je bila volilna udeležba žensk v ZDA znatno nižja kot moških, odtlej pa sta spola enako zastopana oziroma se nekaterih volitev udeleži celo več žensk.

Boj za volilno pravico Slovenk
Prvič je bila volilna pravica na ozemlju današnje Slovenije uvedena leta 1848 v času Avstro-Ogrske, a tudi za moške je bila zelo omejena, zahtevala je poseben družbeni položaj, redke ženske pa so lahko volile le preko pooblaščencev. Leta 1902 je Društvo slovenskih učiteljic oblikovalo prvo zahtevo po volilni pravici. Po koncu prve svetovne vojne pa so se tako liberalna kot tudi katoliška in socialdemokratska veja oblasti zavzele za sprejetje ženske volilne pravice. Leta 1920 so v Kraljevini SHS ženske lahko volile na občinskih volitvah, a že naslednje leto so to uredbo preklicali.
Splošna volilna pravica je bila uveljavljena leta 1942, saj je narodnoosvobodilno gibanje v letih 1942-1944 na osvobojenih ozemljih nekajkrat pripravilo volitve, na katerih so imele ženske prvič pravico voliti. Na območju socialistične Jugoslavije je bila splošna volilna pravica formalnopravno uzakonjena 11. avgusta 1945. Ženske so prvič volile 11. novembra 1945, ko so volili člane ustavodajne skupščine. V ustavi Republike Slovenije je volilna pravica določena v 43. členu z besedami: "Volilna pravica je splošna in enaka."