Oskrba EU z zemeljskim plinom ni le gospodarsko vprašanje, ampak tudi politično. Za prodajo plina v EU se v zadnjih letih vse ostreje borijo ZDA in Rusija. Rusija skuša položaj na evropskem plinskem trgu okrepiti z gradnjo plinovodov, po katerih bo lahko neposredno dobavljala plin v Evropo. Izogniti se hoče predvsem tranzitu prek Ukrajine. Zaradi sporov s to državo so porabniki v EU, tudi v Sloveniji, pred leti sredi zime dvakrat že ostali na hladnem.
Od novembra 2011 Rusija svoj plin že dobavlja neposredno v Nemčijo po plinovodu Severni tok 1. V zaključku je gradnja druge cevi tega plinovoda Severni tok 2, ki bo njegovo zmogljivost podvojila. Odprtje te cevi je predvideno do konca leta 2020. Turčija pa je pred dvema letoma začela graditi plinovod Turški tok, ki bo prav tako mimo Ukrajine omogočal dobavo ruskega plina v Evropo. Po prvi cevi, ki je že dokončana, bodo z letom 2020 Rusi začeli dobavljati plin kupcem v Turčiji. Po drugi cevi, ki bo potekala prek Bolgarije in Srbije do Madžarske, bodo ruski plin dobivali kupci v EU. Rusija je za oskrbo držav na Balkanu mimo Ukrajine najprej načrtovala plinovod Južni tok, katerega krak naj bi šel tudi prek Slovenije. Temu projektu se je leta 2014 odpovedala zaradi nasprotovanja EU.
ZDA so najprej skušale zmanjšanje odvisnosti EU od ruskega plina doseči s plinovodom Nabucco, ki bi EU povezal z nahajališči plina v državah ob Kaspijskem morju in na Bližnjem vzhodu. Ta projekt je leta 2013 neslavno propadel. Takrat ZDA še niso imele lastnega plina za izvoz. Ko so v Bruslju na vrhuncu druge plinske krize zaradi spora med Rusijo in Ukrajino leta 2014 predsednika ZDA Baracka Obamo prosili za pomoč, jim je ta hladno odgovoril, da jim ne more pomagati, saj plin prodajajo zasebna podjetja. Mednarodna agencija za energijo (IEA) zdaj napoveduje, da bodo ZDA v obdobju od leta 2011 do 2040 svojo proizvodnjo zemeljskega plina povečale za 44 odstotkov. To jim omogoča uporaba tehnologije hidravličnega lomljenja (fracking). Zdaj politika v Washingtonu nima več zadržkov, da zasebnim podjetjem zagotovi čim večji kolač na evropskem trgu. Uvedbo sankcij proti podjetjem in posameznikom, ki sodelujejo pri gradnji plinovodov Severni tok 2 in Turški tok, so v kongresu podprli tako poslanci republikanske kot demokratske stranke.
Dobava v Slovenijo
"Trenutno dobava zemeljskega plina v Slovenijo poteka iz Rusije in posameznih vozlišč evropskega plinskega trga, in sicer kot kombinacija, dolgoročnih pogodb in kratkoročnih nakupov. Iz Avstrije zemeljski plin fizično priteče prek vstopne točke Ceršak, iz Italije pa na vstopni točki Šempeter. Zemeljski plin, ki se nahaja na trgovalnih vozliščih evropskega trga, je črpan tako v Evropi kot tudi v Severni Afriki in Rusiji," navajajo v Geoplinu. Z ruskim plinskim gigantom Gazprom so aprila lani podpisali pogodbo o dobavi plina v Slovenijo za obdobje od 1. januarja 2018 do 1. januarja 2023.
